V prvi oddaji »Pogovor o« v novem letu so na radiu Ognjišče gostili vse slovenske škofe ordinarije.

Celoten pogovor in prispevek o oddaji najdete tukaj.

Škof Maksimilijan je v intervjuju z novinarjem Alenom Salihovićem najprej spregovoril o preteklem sinodalnem zasedanju v Rimu, za katerega je vedno bolj hvaležen in ga razume kot posebne binkošti v njegovem življenju. To je bil zanj čas intenzivnega učenja, kaj pomeni sinodalnost v tem pomenu, ki ga poudarja papež Frančišek:

Da bi Cerkev res delovala povezano, kot družina, kot občestvo, da bi bila v središču pozornost drug na drugega, na Božjo besedo in na delovanje Svetega Duha.

Da bi se lahko iz tega navdiha potem soočali z izzivi sodobnega sveta in dajali prave odgovore.

Kako naj sinodo vsak prenese v svoje življenje?

Sinodalnost je po škofovih besedah v resnici bolj preprosta, kot pa se ob vsem našem ukvarjanju s sinodo včasih zdi. Gre za namreč za temeljne vsebine in vprašanja, ki spadajo k temeljnemu poslanstvu in biti Cerkve. V središču je zavedanje in življenje iz milosti in resnice Božjega otroštva.

Da se zavedam, kdo sem, da gradim svojo identiteto, da vzpostavljam odnos z virom te moje identitete, ki je Božja milost, ki sem jo sprejel pri svetem krstu in ki jo prejemam pri zakramentih, po Božji besedi, po molitvi.

Iz tega potem postajam velika alternativa današnjemu svetu.

Da gradim občestvo bratov in sester, povezanih med seboj, da mi je tuj strah za sebe samega in človeški individualizem, da se mi odpirajo oči za potrebe bratov in sester, posebej še za stiskane in da navdušen ob tem vedno znova odkrivam Božje dinamično sporočilo o Bogu Odrešeniku, ga želim živeti in oznanjati tudi drugim.

Po škofovih besedah gre za temeljno evangelizacijo. Mimo tega izziva Cerkev danes ne more. To je smer, ki jo vsi globoko potrebujemo. Človek danes zelo hrepeni po pristnosti, resničnosti in transparentnosti. Vse to ga v resnici osrečuje.

O razmerah v Sloveniji 

Škof je izrazil žalost in zaskrbljenost, hkrati pa trenutne razmere vidi kot dejstvo, ki je posledica načina življenja in poti, ki smo jo skupaj pripeljali do sem. Zaveda se, da smo tudi v Cerkvi naredili veliko napak, predvsem z načinom življenja, oznanjevanja in stika z ljudmi, oddaljenega od temeljnih resnic in temeljnega poslanstva naše vere ter poslanstva kot Jezusovih učencev. Tudi zato smo danes, kjer smo.

V državi nimamo neke resne politike, izginja interes za skupno dobro, verjetno je v interesu nekih ozkih skupin, da ljudi odvrnejo od skupnega interesa. Vladajo tisti, ki si sistem pridobijo. Zato ni prave resne razprave in dialoga o vrednotah, ki nas vse povezujejo. Vedno znova se išče nasprotnike in se enega izigrava proti drugemu.

Škofa žalosti tudi to, da ne uspemo prav nagovoriti Cerkvenega občestva, da bi prepoznalo in se zavedalo tega ogrožajočega toka, ki ga vodijo interesi in ne več skupno dobro. Da ne prisluhnemo resnici iz globine naše vere, našega evangelija.

Če bi verjeli Besedi in Duhu, v katerem smo bili krščeni, bi poslušali, videli in tudi delovali drugače.

O preizkušnjah v škofiji v letu 2023

V težkih razmerah, v katerih ljudje živijo še danes, nas kot kristjane stiske prečiščujejo. Zavedamo se namreč, da človek ni vsemogočen, da so naše moči omejene, da človek sam ne more uspeti, da smo poklicani v občestvo. Samo v občestvu se namreč lahko razvije tisto najbolj plemenito v človeku, to je odprtost do drugega in sprejemanje. Ta zdrava ponižnost omogoča normalne medsebojne človeške odnose, kjer drug drugega bogatimo.

V tem obdobju preizkušenj zaradi naravnih nesreč se je pokazalo veliko takih odnosov. Ljudje so prepoznali, na koga se lahko zanesejo in računajo, kje pa so igre moči, ki so sicer glasne, s prvo ujmo pa ugasnejo in človeka pustijo samega. Tudi beseda solidarnost je lahko  napihnjena, če v sebi nima iskrenosti in pristnosti.

Po škofovih besedah kljub stiskam doživljajmo prenovo temeljnih vrednot. To je tista moč, ki nas povezuje in odpira, da lahko sprejmemo to, kar nam Bog vedno znova ponuja.

On je namreč Emanuel, Bog z nami, ki je vzel nase naše slabosti in nosi naše bolezni. Nismo mi tisti, ki bi se morali sami odrešiti.

O napadih na Cerkev

V normalni družbi dialoga je kritika eno izmed zdravil, da smo pozorni na stranpoti, da vidimo napake, da se popravljamo in stopimo na boljšo pot. Kritika sama na sebi nas dela bolj pozorne na odstopanja in nepravilnosti in nas sili v to, da se upiramo poplitvenosti našega nauka in profanosti našega življenja.

Žal pa je pri nas vse preveč nedialoškega nespoštovanja. Tako se vsaka nesreča izkoristi za obračunavanja, kjer ni več važna resnica. Škof si želi več dialoga, spoštovanja in zaupanja tudi nas kristjanov v našo vero, našo Cerkev in nauk, pa tudi drug v drugega, v duhovnike in pastirje.

Da bi verovali v temeljno dobro v vsakem človeku in skupaj iskali rešitve.

Vsi nosimo v sebi hrepenenje po lepem in dobrem. Škof je ob tem poudaril, da ne verjame v zlo, ki bi bilo močnejše, kot je Božja milost in naše Božje dostojanstvo, ki ga imamo.

O vojnih nemirih v Sveti deželi in vlogi kristjanov

Če kristjani živimo svoje temeljno krščansko poslanstvo, te tri velike izzive sinodalne prenove – občestvo, poslanstvo, soudeležba pri iskanju rešitev – živimo vlogo aktivnega kristjana in državljana. S tem pomagamo pri širjenju dobrega. Danes se hitro pustimo zavesti enim in drugim vplivnežem in lahko postanemo žrtve sovraštva in enostranskega gledanja.

Zelo težko je opazovati nasilje in grozo, ki se danes dogaja. Lahko si ustvarjamo sliko o temeljni pravičnosti in s pozitivnim odnosom namesto množične histerije prispevamo k umiritvi strašnih sil zla, ki se poslužujejo varnosti, sreče in zadovoljstva, ki ga vsak človek išče.

O načrtih v škofiji za novo leto

Program je povezan s sinodalno prenovo, ki jo v tem letu želimo živeti v dveh smereh:

• formacija in opolnomočenje voditeljev župnijskih občestev v duhu temeljne evangelizacije  in krščanskega življenja, ki vsebuje tudi voditeljstvo in odgovornost.
• sinodalno poglabljanje v temeljno poklicanost duhovnikov. Gospod ima posebne načrte tudi z duhovniki v tem kritičnem času, ko postajamo majhna skupnost. Zato se moramo tem bolj zavedati in živeti to svoje temeljno poslanstvo.

Temu se bomo v miru in z odločnostjo v tem letu bolj posvečali.