O sinodalni prenovi v Cerkvi
Sinoda je proces skupnega pastoralnega spreobrnjenja z namenom, da bi se vsi člani Cerkve bolj zavedali, kdo smo in kaj je naše poslanstvo ter se okrepili v tem poslanstvu. Tri glavna vodila te sinode so:
– Cerkev kot občestvo: Cerkev je občestvo vseh krščenih, ki hodijo skupaj.
– naša udeleženost: darovi posameznih vernikov, ki tvorijo pestro paleto Cerkve
– naše poslanstvo: čemu smo poslani in kaj lahko danes oznanjamo svetu.
V Celjski škofiji smo v teh dveh letih skupaj s papeževo sinodalno vizijo iskali tudi svojo vizijo; pregledali smo delo krajevne Cerkve, se zbirali s predstavniki različnih občestev in si zastavili vizijo za prihodnje delo. Potekal je proces poslušanja, prepoznavanja slabosti in ovir ter izzivov, da bi okrepili pripravljenost aktivno vstopiti v proces prenove.
Cvetna nedelja je začetek velikega tedna
Postni čas se začne s pepelnično sredo, kjer se na novo odločimo prepoznati, kje so tiste suhe veje našega življenja, naši kamni, naše težave, ki nas ovirajo, da bi lahko polno živeli.
Na cvetno nedeljo se spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem, ko se začne velikonočni teden, ko so Jezusa z veseljem sprejeli kot osvoboditelja, potem pa se začne proces, ko se Jezus vedno bolj zaplete z oblastniki tistega časa. Vzklik na cvetno nedeljo: “Hozana!” se zelo hitro spremeni v klic: “Križaj ga!”
S cvetno nedeljo izražamo veselje nad življenjem, nad tem, da ne zmagujeta smrt in trpljenje, da je naša prihodnost v odnosu z Njim. V naših krajih je običaj pripravljanje novih živih vej, butar, da bi se utrdili v veri, da Bog blagoslavlja našo pripravljenost, da bi z Njim stopili v Jeruzalem in potem tudi na pot v Galilejo, v novo življenje.
Kaj je krizmena maša in zakaj ravno na veliki četrtek?
Krizmena beseda izhaja iz krizma – olje; pri dopoldanski maši se ob škofu zbere ves zbor duhovnikov in diakonov določene škofije. Takrat škof blagoslovi t.i. sveta olja, ki služijo potem za podeljevanje zakramentov skozi vse leto: krstno olje, bolniško olje in olje za posvetitev novih duhovnikov. Duhovniki skupaj s škofom obnavljamo svoje duhovniške obljube, se spomnimo našega posvečenja in okrepimo ta klic in poslanstvo, ki smo ga takrat dobili. To poslanstvo pa je tudi povezano z oljem. Olje namreč pomeni maziljenje, blagoslavljanje, podeljevanje Božjih moči zdravja in življenja ljudem. Zato duhovnike poznamo prav po podeljevanju zakramentov – to je njihovo osrednje delo in poslanstvo; biti posrednik Božjega življenja med Bogom in človekom. To je tudi dan zapovedi ljubezni, spomin na to zadnjo večerjo, na Jezusovo oporoko, ki jo je dal, ko je vsem učencem umil noge in jih poslal, da bi tudi oni delali tako. Zato je to tudi za duhovnike opomin, da bi živeli zvesti temu poslanstvu.
Kakšna so sporočila velikega petka, sobote in nedelje?
Ti dnevi tvorijo t.i. velikonočno tridnevje – velikonočni praznik je celota, ki zajema vse dogajanje teh dni.
Veliki četrtek z dogodkom postavitve svete evharistije, duhovništva in zapoved ljubezni.
Petek je dan Jezusove obsodbe, trpljenja, križevega pota in smrti. Spomin na Jezusov pasijon ni le v sočutju s trpljenjem, ampak v prepoznavanju tega, kako je človek dragocen v Božjih očeh. Jezusovo trpljenje, ki se ga spominjamo v tišini in spokornosti, je dokaz, kako daleč gre Bog za vsakega človeka.
Velika sobota se začne z blagoslovom ognja in jedil; navzven imamo običaje, s katerimi se pripravljamo na slovesno obhajanje praznikov, v Cerkvi pa je temeljni poudarek na tem, da je Kristus v grobu, da je sestopil v kraljestvo mrtvih, zato v tišini častimo t.i. Božji grob, da bi se zavedali temeljne razsežnosti, da človek ni sam sebi zadosten. Smrt je za vsakega prehod, s katerim se moramo soočiti.
Na večer velike sobote pa se začenja velikonočna vigilija. Prvi kristjani so v liturgiji preživeli noč bdenja, ko so se spominjali celotne odrešenjske zgodovine, od začetkov izhoda iz Egipta do prihoda v obljubljeno deželo. To je podoba tega, kar se zgodi v sveti velikonočni noči, ko Bog Oče obudi svojega Sina. Med vigilijo se prižge velikonočna sveča, s petjem hvalnice luči praznujemo zmago luči nad temo, zmago življenja nad smrtjo.
Velika noč je krona 40 dnevnega postnega časa, ko se človek usmeri v bistveno v njegovem življenju in spozna, da se sreča in življenje dogajata le v pristnih odnosih, ki so osvobojeni strahu zase, strahu pred drugim, strahu pred smrtjo. Sreča in življenje sta v tem, ko si sposoben dajati. Bog je Bog življenja, mi pa ga lahko sprejmemo le v pristnosti in nenarejenosti.
Zunanja znamenja praznikov so odraz tega življenja. Hrana in praznovanja imata smisel v tem, da bi okrepili temeljno hrepenenje človeka po bližini, sreči in ljubezni, ko je človek sposoben z Bogom prestopiti meje svojega strahu zase in se odpreti drugemu.
O povezanosti birme z velikonočnim praznikom in o birmanskih botrih
Jezus je učence ob veliki noči pripravil na to, da ne bo več z njimi v telesni podobi, ampak jim bo poslal Očetovega Duha, ki jih bo spomnil vsega in učil vsega, kar jim je povedal. V kontekstu stare biblične tradicije obhajamo praznik Svetega Duha – binkošti 50 dni po veliki noči, ko se spominjamo poslanja daru Svetega Duha učencem. On jih je naredil za močne pričevalce tega, kar so doživeli. Dobili so moč in postali apostoli – oznanjevalci tega, kar so izkusili in kar živijo.
Birma je potrditev daru Svetega Duha, ki nas je vcepil v telo Cerkve in ki ga je vsak vernik prejel pri krstu.
Pri birmi se občestvo pripravlja na to, da bi mlade ozavestili za te darove in poslanstvo.
Vloga botrov je v tem, da bi bili mladim poleg staršev v življenju priča in pomoč v njihovem zorenju v samostojno in odgovorno življenje. To je služba pričevalca in pomočnika, zato je prav, da jo jemljemo resno in se nanjo pripravljamo, da bi bili kos tej odgovornosti.
Velikonočno sporočilo
Bog ni nekdo, ki bi bival izven dosega našega življenja. Po veliki noči se Bog razodene kot tisti, ki je zagotovilo, da ima človekovo življenje smisel. Cerkev, ki jo je Kristus zbral in postavil prav ob velikonočnem in binkoštnem prazniku, ima svoj smisel v tem, da bi drug drugemu pomagali živeti to izkušnjo in odnos z Bogom. Naj vam ti prazniki dajo novega optimizma, da bi lahko preko vsakdanjih izzivov in težav videli, da ima vse smisel in da je Bog življenje in zagotovilo našega življenja.