EKUMENSKI SIMPOZIJ 2014
TEOLOGIJA V DIALOGU. Maribor, 16. do 18. oktober 2014

Spoštovani vsi navzoči!
   Cerkev v Sloveniji in še posebej Cerkev v mariborski nadškofiji in v mariborski metropoliji se veseli, da se oživlja tradicija ekumenskih simpozijev na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ko mineva 40 let od prvega tovrstnega simpozija, ki je bil leta 1974 v Mariboru.
   V globoki hvaležnosti in spoštovanju vas pozdravljam v imenu Slovenske škofovske konference, v imenu njenega predsednika msgr. Andreja Glavana, škofa, apost. administratorja ljubljanske nadškofije in Velikega kanclerja Teološke fakultete, ki je na sinodi v Rimu in se simpozija ne more udeležiti.
   Moje pozdravne besede želijo biti čestitka in zahvala vodstvu in sodelavcem Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, Enota v Mariboru in Instituta Stanka Janežiča za pripravo in organizacijo tega simpozija, pa tudi za pobudo, da ste skupaj z ustanovitvijo Instituta Stanka Janežiča prevzeli tudi uredništvo in izdajanje ekumenskega zbornika »V edinosti«, ki postaja osrednja slovenska ekumenska revija, ki se spreminja v znanstveno revijo »Edinost in dialog« in se uvršča v mednarodno bazo znanstvenih publikacij.
   Tako se uresničuje in nadaljuje ekumensko dogajanje, o katerem piše 2. vatikanski koncil, ki v odloku o ekumenizmu pravi, da »Gospod vekov, ki modro in potrpežljivo izpolnjuje obljubo svoje milosti, v novejšem času med seboj ločenim kristjanom v obilnejši meri vliva duha spokornosti in hrepenenja po edinosti« (E 1,2).
   Pri nas je bil glasnik teh novih časov že bl. škof Anton Martin Slomšek (1800-1862), ki je leta 1851 ustanovil molitveno Bratovščino – pozneje preimenovano v Apostolstvo Sv. Cirila in Metoda, z namenom, da bi apostolsko delovala in z molitvijo navdihovala delo za edinost med kristjani. Skupaj z okrožnico papeža Leona XIII. »Grande munus« iz leta 1880, ki je govorila o delu in pomenu sv. bratov Cirila in Metoda in z mnogimi drugimi pobudami, je v Cerkvi nastalo živahno ekumensko valovanje, ki so ga pri nas poživljali Velehradski kongresi in ekumensko delo prof. dr. Franca Grivca in na poseben način revija »Kraljestvo božje«, predhodnica sedanje revije »Edinost in dialog«, ki je kot glasilo Apostolstva Sv. Cirila in Metoda leta 1927 začela izhajati v Ljubljani in je izhajala do začetka 2. svetovne vojne, leta 1941. Po zaslugi prof. Stanka Janežiča je revija »Kraljestvo božje« leta 1957 začela znova izhajati v Rimu, po prihodu prof. Stanka Janežiča v Trst leta 1963 se je uredništvo revije preneslo v Trst, do leta 1965, ko se je prof. Stanko Janežič vrnil v Maribor in je revija pod novim imenom ekumenski zbornik »V edinosti« dobila domovinsko pravico v Mariboru, kjer je izhajala vse do leta 2012. Prava odisejada, a vedno pod blagim in neumorno prizadevnim mentorstvom prof. dr. Stanka Janežiča, ki se ga vedno, tudi na tem simpoziju hvaležno spominjamo.
   Medtem se je zgodil 2. vatikanski koncil (1962-1965), ki je v Odloku o ekumenizmu in na drugih mestih zapisal, da je eden izmed glavnih ciljev tega koncila pospeševati obnovitev edinosti med kristjani (prim. E 1). Če se želimo zbližati, se moramo poznati, je rečeno v Odloku o ekumenizmu. K temu veliko pripomorejo obojestranska srečanja, zlasti za razpravljanje o teoloških vprašanjih in skupnih nalogah in programih (prim. E 9; EP 165).

   Tako so tudi teološki profesorji in predstojniki pravoslavne teološke fakultete v Beogradu ter Katoliške teološke fakultete v Zagrebu in Ljubljani z Oddelkom v Mariboru, pogumno brali znamenja časa in začeli sodelovati v ekumenskem gibanju in medkrščanskem dialogu. Po nekajkratnih medsebojnih obiskih teoloških profesorjev in študentov je dozorel čas za 1. ekumenski simpozij, ki je bil, kot rečeno, septembra leta 1974 v Mariboru. Ustanovljen je bil medfakultetni pripravljalni odbor in začeli so se simpoziji in srečanja v različnih krajih: V Lovranu pri Reki, v Aranđelovcu, v Zagrebu, v Ljubljani, v Stični, v Beogradu, v Đakovu, in zadnji 9. po vrsti v Šabcu in v Vrdniku na Fruški gori. Občasno so se simpozijem pridružili tudi predstavniki Pravoslavne teološke fakultete iz Skopja in evangeličanske Teološke fakultete iz Zagreba, pa tudi nekateri predstavniki islamske verske skupnosti.
   Tem srečanjem in simpozijem so se v svetu pridružile še mnoge druge pobude, posebej Duh Assisija, ko je sedaj že sv. papež Janez Pavel II. leta 1986 v mestu Sv. Frančiška začel zbirati predstavnike krščanskih Cerkva in nekrščanskih verstev, kar je tudi močno odmevalo v svetu. Ta medreligijski dialog bo treba nadaljevati, saj je, se zdi, edina pot, ki vodi k reševanju perečih konfliktov v današnjem svetu.
Žal so bili naši simpoziji zaradi vojnih spopadov na Balkanu in zaradi posledic prekinjeni, zato smo tem bolj veseli, da se ta bogata tradicija sedaj nadaljuje, ko vsi vidimo, da je pri nas in po svetu še bolj potrebna luč Jezusa Kristusa in njegovega evangelija in moč Sv. Duha. Če kdaj, je v tem času še kako aktualno Jezusovo naročilo: »Tako naj sveti Vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili Očeta, ki je v nebesih« Mt 5,16).
   Tu, bratje in sestre, ne gre le za praktične razloge. Gre za mnogo več, gre za našo identiteto. »Po tem vas bodo spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj« (Jn 13, 35). »Niste vi mene izvolili, ampak sem vas jaz izvolil, da greste in obrodite sad«… (prim. Jn 15, 16).
   Naj bo ta simpozij nov korak na tej poti.

+ Stanislav Lipovšek, celjski škof
apost. adm. mariborske nadškofije

Delite prispevek s prijatelji!