God Lurške Matere Božje, ki je svetovni dan bolnikov, je škof Maksimilijan z zbranim občestvom obhajal v Savinjskem Lurdu v Migojnicah pri Grižah.

»Ni dobro za človeka, da je sam« (1 Mz 2,18).

»Bog, ki je ljubezen, je človeka od začetka ustvaril za občestvo in v njegovo bitje vpisal razsežnost odnosov. Tako je naše življenje, ki je oblikovano po podobi Trojice, poklicano, da se v polnosti uresniči v dinamiki odnosov, prijateljstva in medsebojne ljubezni. Ustvarjeni smo, da bi bili skupaj, ne sami. In prav zato je občestvo tako globoko zapisano v človeško srce.«

To so misli iz poslanice svetega očeta Frančiška za 32. svetovni dan bolnikov, ki smo ga obhajali v nedeljo, 11. februarja, na god Lurške Matere Božje.

Škof Maksimilijan je ob tej misli spodbujal navzoče, naj Marijini priprošnji izročijo vse, ki so danes v stiski, vse, ki jim strežejo, predvsem pa sebe, da nam Gospod omehča srce, da bomo prepoznali Njega v naših trpečih bratih in sestrah.

Zdraviti bolnega predvsem s skrbjo za odnose, nas spodbuja papež Frančišek, ko usmerja Cerkev, da bi se čim bolj zavedala svojega krstnega dostojanstva in svojega temeljnega poslanstva, da predvsem preko odnosov pričujemo za novo življenja in moč evangeljskega oznanila.

Osrednja prošnja nedeljskega evangelija je prošnja gobavca: »Če hočeš, me moreš očistiti!«

Jezusov odgovor zajema najgloblji Božji odnos do človeka: »Hočem, bodi očiščen!« Razodeva Božje sočutje za usodo ranjenega človeštva in glavni Božji namen, da bi postal bližnji človeškemu življenju in bi odstranil vsako oviro, ki prepričuje, da bi živeli odnos z Njim, z drugimi in z nami samimi. Postal je Bližina. Bližina, sočutje in nežnost pa so po besedah papeža Frančiška tri temeljne lastnosti, ki kažejo na stil Boga.

Škof je zbranim položil na srce, da bi se tega Božjega stila tudi sami navzemali v naših medsebojnih odnosih.

Marija, ki je bila vedno blizu malih in ponižnim, ki je zbirala učence in jim utrjevala zaupanje v Božjo zvestobo, naj bo naša priprošnjica.

📷Fotografije: Jože Sopotnik