Osrednje škofijsko praznovanje Marijinega Vnebovzetja celjske škofije je bilo v Petrovčah, ko je bila v ponedeljek, na predvečer praznika, ob 19.30 slovesna škofova maša, nato procesija z lučkami in Marijinim kipom.
Na praznik je bila osrednja sveta maša ob 10.00, ki jo je daroval zlatomašnik p. Viktor Arh OP, pridigal pa je duhovnik za Slovence v Berlinu Izidor Pečovnik, ob 12.00 je bila maša za bolnike in starejše, ob 19.00 za mlade, nato koncert za mlade.

Objavljamo fotografije in škofov nagovor.

Celjski škof Stanislav Lipovšek:

Če kdaj, smo danes potrebni spodbude, duhovnega poleta mladostne svežine in motivacije, ki bi nas dvignila iz naše že nekoliko zatohle pritlehnosti in nenehnega zapletanja z lovkami ekonomske, socialne, duhovne, moralne in tudi verske krize, iz naše malodušnosti, naveličanosti in podobnih pojavov…

1. Odgovor na vse to je, verjemite, praznik, ali bolje, vsebina oz. sporočilo praznika Marijinega Vnebovzetja, ki ni privid ali slepilo, ampak realnost, dogodek, izpričan v veri in duhovnem izročilu Cerkve; dogodek, da je Marija po končanem teku zemeljskega življenja z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo; kajti nemogoče je bilo, da bi v zemlji trohnelo telo žene, ki je nosila Začetnika življenja, Jezusa Kristusa.
Sliši se neverjetno, a je zato tem bolj potrebno in resnično…
To je odrešenjsko dejstvo, ki se je najprej uresničilo v Jezusu Kristusu, v njegovem vstajenju in poveličanju v božji slavi…
O tem pričuje 2000-letna zgodovina Cerkve, množice vernikov-pričevalcev vseh časov… o tem pričajo ne nazadnje mnoge cerkve in cerkvice, ki so posvečene temu dogodku in bodo v teh dneh, posebej pa na sam praznik Marijinega Vnebovzetja na novo oživele, ko se bodo vanje zgrinjale množice romarjev in turistov…
Kaj nagiba te množice, da se na praznik Marijinega Vnebovzetja podajo na pot in obiščejo Marijino svetišče… čisto gotovo ne samo izlet, lahko bi šli drugam, tudi ne samo družba prijateljev in znancev; lahko bi jo poiskali ob drugi priložnosti… v globini duše je nekaj drugega, je Božja Mati in njena skrivnost, ki jo čutimo, čeprav je ne znamo dobro izraziti…

Kaj to pomeni za naše življenje?
Najprej, da se svet in človeštvo ne vrtita v neznano, da naša prihodnost ni zavita v meglo, nesmisel, propad, ampak da gremo, kot uči sv. pismo, naproti novemu nebu in novi zemlji, kjer prebiva pravičnost; da je naša bodočnost ožarjena z lučjo in zmago Vstalega Zveličarja, kateremu vse živi in ima v njem vse svoj obstoj…
Marijino poveličanje v nebeški slavi je uresničenje te vizije. In kar je najvažnejše… tudi mi smo poklicani na to pot, v nebeško slavo, ki se bo uresničila po končanem teku našega zemeljskega življenja…
To ni nekje daleč. V to dogajanje smo že vstopili, ko smo postali kristjani,
učenci Jezusa Kristusa in po njem ljubljeni otroci nebeškega Očeta, dediči nebeškega kraljestva, povabljeni v nebeško slavo. Luč je že prišla na svet in razsvetljuje vsakega človeka…
Izbira je na naši strani. Jezus stoji pri vratih tvojega in mojega srca in trka. Kljuka je na notranji, na naši strani, lahko odpremo, ali pa ne. Jezus zato govori: Kdor odpre vrata, bom vstopil k njemu in večerjal z njim in on z menoj, se pravi, bo z nami stopil v najglobljo skupnost, nam bo podaril polnost božjega življenja, delež svoje večnosti (prim. Raz 3,20).
Marija je to ponudbo sprejela s svojim znamenitim: »Zgodi se« (prim. Lk 1,38).
Zdaj smo na vrsti mi: jaz in ti, da sprejmemo ponudbo, da vstopimo v sporočilo praznika Marijinega Vnebovzetja, ki osvetljuje skrivnost našega življenja…
To je ponudba, ki je ne smemo spregledati, gre za našo sedanjost, za našo prihodnost, za našo večnost…
2. Letošnje obhajanje praznika M. Vnebovzetja bogati 100-letnica fatimskih dogodkov. Že lani, v letu priprave na 100-letnico nas je obiskala milostna podoba Fatimske Marije, ki je romala po naših škofijah. Letos, ob 100-letnici, se to dogajanje nadaljuje, ko je z nami 60 »Fatimskih kapelic« s kipom Fatimske Marije, toliko je namreč dekanij, ki jih Marija obiskuje in v vsaki dekaniji so župnije, so družine, ki sprejemajo Fatimsko milostno podobo, pred njo molijo in doživljajo božjo bližino. Nekje je zapisano, da bo nova evangelizacija uspela, če bomo v družine in domove vrnili molitev in pogovor z Bogom. Nekaj tega se dogaja ob obisku kapelic. In zlasti, 100-letnica fatimskih dogodkov nas na svoj način spominja »Fatimske skrivnosti«, ki je v svojem bistvu Marijino vabilo k molitvi, k molitvi rožnega venca, ki vabi k premišljevanju in življenju Jezusovega dela odrešenja… Imamo škofijska fatimska romanja v škofijska božjepotna svetišča in »finale« Vseslovensko fatimsko romanje 14. oktobra v Stično. Če smo kaj zamudili, imamo še priložnost…
3. Danes obnavljamo posvetitev Božji Materi Mariji. Minilo je 25 let, odkar smo sklenili, da se bomo vsako leto na Praznik MARIJINEGA Vnebovzetja obnovili to posvetitev… z otroškim zaupanjem, »saj še ni bilo slišati, da bi koga zapustila«… letos želimo Mariji posebej priporočiti vprašanje duhovnih poklicev, ki v naši domovini že dosega zaskrbljujoče razsežnosti… starejši duhovniki omagujejo, odhajajo, mladih pa ni…

Ni res, mladi so tu!… in Gospod tudi danes kliče, pa so drugi klici in vabila glasnejši, močnejši, bolj vabljivi… Moja, tvoja in naša molitev in delo za duhovne poklice naj pomaga, da bo božja setev tudi danes rojevala sadove…
Mariji priporočamo tudi novo šolsko, pastoralno in zlasti novo veroučno leto, ko bomo nadaljevali z uvajanjem v krščansko življenje na vseh ravneh, doma, v družini, v župniji, pri verouku… Ker sodobna družina marsikje ne more izvrševati svoje naloge in poskrbeti za versko uvajanje otrok in mladih, ima župnija veliko nalogo, da z različnimi pastoralnimi skupinami in ustanovami poskrbi za primerno versko uvajanje otrok, mladine in odraslih v versko življenje…
Sklep: Moja duša poveličuje Gospoda. Vstopimo v to luč. Amen.