V soboto, 24. maja 2025 so praznik svete birme obhajali v župniji Celje Sv. Duh.

Škof Maksimilijan je zbrane v pridigi nagovoril:

»Danes smo zbrani ob slovesnemu in lepemu dogodku praznika svete birme na velik praznik Marije pomočnice kristjanov. Verjetno ste tudi vi mladi že bili kdaj na Brezjah pri milostni podobi naše Matere Božje in tam občutili tam posebno bližino biti pri nekom, ki nas pozna, ki nas ima rad, ki nas zbira in se ob njej čutimo kot družina. 

Bog nam je podaril Marijo, da bi se zavedali, da je Bog oče in mati hkrati, da ob njem lahko prepoznavamo Božjo očetovsko moč in gotovost, hkrati pa tudi materinsko bližino in razumevanje.

Zato danes še posebej prošnja: Marija, pomagaj tudi nam, da bomo lahko res spoznavali Boga in želeli biti v njegovi družbi tako, kakor spoznavamo in iščemo najbolj intimne odnose v svojem življenju, da lahko živimo in preživimo. 

Marija je bila poleg na začetku najvažnejšega dogodka naše odrešenjske zgodovine, ko se ji je približal angel, Božji poslanec in je rekel: »Ali želiš sodelovati in dati, kar imaš, da bo lahko Bog po tebi storil velike stvari.«

Zato je Marija lahko tudi za vas, drage birmanke in birmanci, podoba, priprošnjica in model naše vere in našega življenja. 

Marija je bila poleg, ko so učenci po težkem izkustvu Jezusovega zavrženja, izdaje, mučenja in smrti v strahu pričakovali, kaj se bo zgodilo z njimi. Marija je bila takrat ob njih in jim je dajala pogum, ko so bili izgubljeni. 

Danes želimo še posebej prositi našo nebeško mater, da nas spremlja. Že kot otroci ste se naučili molitev O, gospa moja in jo molite. Želim vam, da jo boste molili do konca življenja in vedno, ko boste izgovarjali te besede, vedeli, da imate ljubečo mater.

Ona je priča tudi temu dogodku, ki se dogaja danes, ko vam Gospod podarja svojega Duha in z vami sklepa trajno in večno zavezo, to povezanost, ki bo trajala tudi, če bo morda z naše strani zvestoba kdaj šepala. 

V evangeliju današnjega praznika smo slišali še en pomemben dogodek, kjer je bila Marija poleg s svojo zelo pomembno vlogo, ki jo ima tudi v našem življenju – svatba v Kani Galilejski. V vaših pripravah na sveto birmo, ko ste brali Sveto pismo, ste prišli tudi do tega dogodka, kjer sta bila Marija in Jezus gosta na poroki. Tam se je zgodila nerodnost oziroma stiska, v kateri sta znašla novoporočenca in tisti, ki so bili za svatbi odgovorni – zmanjkalo je vina. 

Takrat je Marija izrekla tiste preproste besede, ki odmevajo še danes in skozi vso zgodovino naše vere. Opazila je, da jim nekaj manjka in rekla: »Karkoli vam reče, storite.« In služabniki so prinesli vodo, tisto, kar so imeli. Po Jezusovi besedi in po njeni besedi, po njihovi veri in zaupanju, je iz te vode nastalo plemenito vino. Kaj nam ta pripoved pove za vaše življenje, drage birmanke in birmanci?

To, da boste vse življenje iskali, pričakovali in hrepeneli priti v nek odnos, kjer boste srečni, sprejeti, kjer boste lahko dali to, kar imate in prejeli, kar potrebujete. To je prvo sporočilo svatbe v Kani Galilejski. Jezus nam pravi, da je naša vera pravzaprav podoba svatbe, ko nam Bog prihaja naproti, da bi z nami prebival, se z nami veselil in nam omogočal, da bi lahko živeli drug z drugim.

Na našem srečanju smo se pogovarjali o Svetem Duhu in o njegovih podobah. Pokazalo se je, da ste župljani župnije Svetega Duha na nek način specialisti za to, kaj Sveti Duh je, ker o tem veliko poslušate in ga doživljate. Ugotovili smo, da Sveti Duh nima neke konkretne podobe, da ni ne golob, ne angel. On je tista moč in ljubezen, ki nam jo Bog daje, da bi lahko postala moč in ljubezen vsakega izmed nas. Nima obraza zato, da bi lahko sprejel naš obraz; vaše načrte, vaše hrepenenje, vašo voljo, vašo željo, vse, kar želite v življenju postati in uresničiti. 

Ta Božji duh, ogenj in Gospodova moč v nas prebiva že od krsta naprej. Najpomembnejša vloga Svetega Duha pa je, da nas povezuje in združuje, da nismo sami, da smo občestvo. 

Vi ste se tudi kot župnija pred leti zavezali, da boste iskali in ustvarjali občestva in skupine, v katerih boste lahko občutili in sprejeli Božji dotik. To je bil tudi glavni moto v vaši pripravi na sveto birmo: ustvarjati prostor, prihajati skupaj in pomagati drug drugemu, da bi lahko izkusili, kaj Bog je. In že preko tega ste lahko izkusili, da Bog ni nekdo, ki bi skrbel samo zase in nas na silo iz nič spreminjal, ampak da je Bog nekdo, ki nam daje moči in nas spodbuja za najboljše v nas.

To pa se lahko pokaže tudi v trenutkih težav, trpljenja in nemoči, ko še posebej čutimo, da potrebujemo nekoga. In če smo iskreni, pristni in sposobni stisko podeliti z drugim, lahko tudi iz stiske nastane nekaj velikega – novo izkustvo in moč, ki nas spreminja in nas dela zrelejše, to pomeni sposobnejše, da ljubimo druge in premagujemo največjega sovražnika, ki prebiva v nas, to je strah za samega sebe. 

Drage birmanke in birmanci, želim vam, da danes še posebej prosite za to in se hkrati zahvaljujete Svetemu Duhu, ki ste ga prejeli že pri svetem krstu, ko so takrat za vas v vašem imenu prosili vaši starši. Danes Sveti Duh prihaja k vam, v vaše srce, razum in voljo, da mu lahko svobodno rečete:

»Vstopi v moje življenje. Sklepam zavezo s teboj. Pomagaj mi, da bom imel vedno pred seboj to zavest, da si ti Bog, ki me ljubiš, ki ti je mar vsak posameznik in ki lahko po malih, včasih tudi težkih izkušnjah človeškega življenja, delaš velike stvari.«

Za spomin na ta dogodek boste prejeli majhno podobo, ki je nastala v letošnjem svetem letu, na začetku katerega nas je papež Frančišek pozval, naj okrepimo svoje upanje in pomislimo, kaj je razlog naše sreče in našega upanja. Zakaj smo lahko kristjani tako gotovi, da je prihodnost na naši strani?

Zato, ker poznamo Boga, ki ni ostal nekje nad nebom in zemljo in nas oddaljeno nadzoruje, ampak nam je pokazal svojo ljubezen do konca tako, da je poslal svojega Sina, ki je postal naše telo. On postaja kruh in vino pri vsaki sveti maši, da bi se mu lahko mi približali na človeški način in da bi lahko spreminjal naše človeške čute in želje v nekaj novega in lepega, kar traja in ne umre. In kot vemo, ne umre prav ljubezen.

Ključno, kar o veri ohranjamo, ni samo to, da poznamo Boga, ampak da vemo, kdo Bog je – da je Bog ljubezen in da sem jaz njegov ljubljeni otrok, ljubljena hči in ljubljeni sin.«

Fotografije: Župnija Celje Sv. Duh