Na praznik svečnice oz. na dan posvečenega življenja, 2. februarja 2022, so se v stolnici sv. Danijela v Celju k molitveni uri, slavju luči in maši ob škofu Maksimilijanu zbrali redovniki in redovnice Celjske škofije.
Škofove besede so jih v pridigi spodbudile:
Bogu sem hvaležen za to, da je naša škofija blagoslovljena z vami, ki ste tukaj pred Gospodom priče Božje milosti in Božjega klica. Nismo več v najmlajših letih, nismo več najmočnejši, a pred Bogom smo močni, koristni, potrebni in presojani z ognjem srca. In ta gorečnost, s katero ohranjate in kličete blagoslova na našo zemljo, našo škofijo, naše družine, posebej potrebuje preizkušene može in žene, kot ste vi.
Po tradiciji Vzhodne Cerkve je tudi škof pravzaprav prvi redovnik, tako da se med vami počutim kot eden izmed vas.
Papež vsako leto zelo srčno spodbuja redovnike in redovnice, da bi ostali pričevalci pomembnega v današnjem svetu. Vedno znova nas nagovarja z nekaj besedami, ki so zelo ključne.
Še posebej so se mi vtisnile njegove 3 besede: redovniki danes smo priče upanja, preroštva in občestva.
UPANJE, da vemo, kdo smo.
Pričajte za to upanje, bodite ljudje nasmeha, pričevalci notranjega veselja, ki izhaja iz notranjega miru in iz notranje gotovosti, da sem iz Očetove roke izšel in se v Očetovo roko vračam.
Druga beseda in poklic, ki je izjemno ključen za današnji čas, je, da smo priče PREROŠTVA.
Nismo preroki prihodnjega časa iz svoje modrosti, iz svoje pameti, ampak je naše preroštvo v tem, da z Božjo besedo, v Božji besedi, po Božji besedi skušamo prepoznavati znamenja časa in v njih prepoznavati Božjo voljo. Prerok je vedno mož in žena Besede. Utrdite svoje življenje na premišljevanju in ljubezni do Božje besede.
Tretja beseda in lastnost, ki je tako zelo pomembna za današnji čas, je, da bi bili pričevalci OBČESTVA.
Papež Frančišek je to besedo že od začetka vzel za osnovno vodilo svojega papeškega poslanstva. Svetu lahko govorimo s svojim življenjem. To pa se vidi v tem, kako živimo drug z drugim, kako živimo odrešene osebne odnose. Občestvo pomeni, da ne živimo več zase, ampak za Njega in Zanj in iz Njega, ki se nam daje po našem bližnjem. Dar občestva je najprej Božji dar. Prvo znamenje občestva je, da se trudim izpuščati iz rok svoje skrbi, samega sebe, se zavedati, da življenja nisem prejel sam iz svojih moči in zato tudi svojega dela in svojega poslanstva ne bom izpolnil sam in s svojimi močmi. Bistvo našega Boga in naše Cerkve je občestvo.
Zato prosimo danes za darove Svetega Duha, saj svet potrebuje našega pričevanja, ki ga iz svojih moči svetu ne moremo dati, zato se nam je Gospod trajno daroval.
Gospod se nam daje, ko vstopa v naše meso, v naše slabosti, v našo smrt.
Prosimo za vero, za zvestobo, za moč, da bi lahko pričali ne s svojimi močmi, ampak z Božjo močjo danes za občestvo, za preroštvo in za upanje, ki ga ima naše življenje.
Posnetku celotne pridige lahko prisluhnete tukaj.
Vabljeni k ogledu galerije fotografij Jožeta Potrpina:
