Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek je kot prvi odgovorni za pastoralno načrtovanje v Škofiji Celje povabil člane ŽPS in župnike na seminar o načrtovanju. Izvedli smo ga v soboto, 16.11.2013 v Domu sv. Jožef v Celju, kjer se je zbralo okrog 180 duhovnikov in laikov iz vse škofije. Tako so tudi župnije celjske škofije konkretno stopile na pot razmišljanja, gledanja v prihodnost in načrtovanja, kot ga usmerja in predvideva krovni dokument »Pridite in poglejte« (PiP). Namen seminarja je bil usposobiti, motivirati in vaditi določene veščine, potrebne za načrtovanje v župniji.  

Ko se je velika dvorana napolnila, smo navzoči skupaj zmolili molitev za novo evangelizacijo in prisluhnili škofu Lipovšku, ki je zbrane pozdravil, povzel težave in krizne okoliščine, v katerih se Cerkev in kristjani nahajamo, in poudaril pozitivne stvari, ki se jih moramo veseliti in razvijati. Ena izmed njih je tudi PiP in proces, ki ga je ta dokument sprožil, proces razmišljanja, presojanja in načrtovanja korakov, ki jih želimo kot občestvo narediti, da bomo v prihodnosti dosegli spremembe, ki si jih na področju osebne vere, krščanskega življenja in pričevanja želimo.
   Nato je imel p. Branko Cestnik kratko predavanje o načrtovanju, v katerem je izpostavil, da se duhovniki in ljudje po župnijah bojimo načrtovanja, zato je poudaril, da je načrtovanje nekaj naravnega, kar počnemo vsak dan, ko razmišljamo o prihodnosti v svoji družini, pri delu… S seminarji in izobraževanji želimo doseči, da bi ti naravni procesi bili boljši, izpiljeni.

Na kratko je spregovoril o dogajanju, ki je od slovenske sinode pred 15 leti pripeljalo do točke, kjer danes po vsej Sloveniji kristjani razmišljamo in načrtujemo v isto smer, na podlagi PiP-a. Opozoril je na temeljne sklope načrtovanja, ki potekajo od VIDETI (analize stanja), PRESOJATI (ugotoviti glavni namen, smer) k UKREPATI (izoblikovati konkretne, realne, preverljive cilje, poiskati odgovorne izvajalce, časovno opredeliti izvajanje ciljev). Proti koncu predavanja je navedel 4 ugovore proti načrtovanju, ki so prisotni med duhovniki in verniki, in 4 odgovore nanje::
    • Cerkev ni podjetje, ne potrebuje načrtovanja! – Toda Cerkev je veliko občestvo, Božje ljudstvo in se lahko in se mora pogovarjati, skupaj razmišljati in načrtovati prihodnost.
   • Cerkev tako in tako ve, kaj delati (podeljevati mora 7 zakramentov, pokopavati in oznanjati s pridigami in veroukom! – Toda razmere, v katerih živimo, so zelo različne in še nikoli ni bilo takih, kot so sedaj. Zato je potrebno razmišljati in iskati nove poti in načine delovanja.
    • Saj imamo hierarhijo – papeža, škofe, duhovnike, ki nam povejo, kaj delati. Načrtovanje ruši hierarhično strukturo Cerkve! – Toda načrtovanje odgovornim pomaga bolje voditi župnijo, škofijo, Cerkev. Če verni ljudje sedemo skupaj in se pogovarjamo o sebi in svojem delovanje, je to dragocen kapital, sinodalnost, ki je vzporedno s hierarhijo prisotna od začetkov Cerkve.
    • Cerkev vodi Sv. Duh, ne potrebujemo načrta, samo molitev in odpiranje Duhu! – v svetu je trenutno najbolj razširjen tip krščanstva binkoštni tip, ki ima svoje prednosti in slabosti (verska čustva, nagovarjanje ranjenih ljudi…) – Toda Sv. Duh je v enaki meri prisoten v skupini, ki načrtuje, kot na karizmatičnem molitvenem srečanju.
   Po predavanju je Jure Levart iz Doma sv. Jožef predstavil dvoletni projekt NEVA, ki v mesečnih srečanjih usposablja voditelje načrtovanja in skupin in se tako dobro pokriva z dogajanjem v slovenski Cerkvi. Povabil je navzoče, naj se jim v drugem cilkusu, ki se bo začel naslednje leto, pridružijo.
   Miha Herman, voditelj Pastoralne službe, je predstavil načrtovalne pole, ki jih bodo kot pripomoček za načrtovanje dobile vse župnije. Izhajajo iz 5 izzivov, ki jih za prihodnost Cerkve na Slovenskem prepoznava PiP. Oblikovane so tako, da v njih ŽPS med pogovorom in načrtovanjem zapiše kratke ugotovitve ob koraku VIDIMO in PRESOJAMO ter pravilno oblikovane cilje za UKREPAMO.
   Med odmorom z malico sta voditelja seminarja izmed navzočih izbrala sodelavce, ki so nato vodili delo po skupinah. Skupine, sestavljene po dekanijskem ključu, so poskušale vaditi situacijo župnijskega načrtovanja. Dobili so načrtovalne pole in eno uro časa, da področje izziva predebatirajo in oblikujejo cilje.

Ob 12h so se spet zbrali v dvorani in predstavili zapisano, p. Branko Cestnik pa je opozoril na nekatere nevarnosti, ki lahko ogrozijo kvaliteto načrta in izvajanja. Zlasti se je pokazalo, da pri oblikovanju konkretnih in realnih ciljev radi zaidemo v naštevanje želja in »sanj«, za katere je značilna uporaba nedoločnih glagolov (npr. »povabiti družine k molitvi«, »bolje pripraviti bogoslužje«…) in besed »naj« in »bi« (npr. »mladi naj spoznajo vrednost Svetega Pisma«, »da bi več otrok hodilo k maši«). Tako oblikovani cilji se ne dajo izvesti in ne preveriti, ker niso dovolj preprosti in jasni in za njimi ne stoji odgovorna oseba in v sebi ne nosijo načina in poti, kako jih izpolniti.
   Ob koncu seminarja se je škof vsem zahvalil za njihovo prizadevnost in izrazil veselje nad potencialom, ki so ga zbrani pokazali za področje župnijskega načrtovanja. Vsem pa je položil na srce, da o 5. izzivu, ki govori o spravi in odpuščanju v slovenskem narodu, spregovorijo zavzeto in iskreno in se pri tem držijo smeri, ki jih daje PiP.