V nedeljo, 11. 8. 2024 je imel škof Makismilijan posebno priložnost, da je uresničil svoje poslanstvo pastirja krajevne Cerkve, saj je v župnijski cerkvi na Vranskem krstil 7. otroka družine Šmerc.
Klara Ana je po njegovih rokah in ob molitvi očeta Blaža in mame Vesne ter bratcev in sestric in zbranih sorodnikov, prijateljev in župljanov prejela milost Božjega otroštva.
Kot je škof dejal v nagovoru, je sveti krst osrednja skrivnost naše vere, saj se pri krstu zgodi čudežno novo rojstvo, ko Bog sam po svojem Svetem Duhu sestopi in sprejme človeško življenje za svoje življenje. V to naravno življenje vstopi Njegov Duh s svojim večnim življenjem, ki se ne bo končalo. Tukaj je začetek naše vere.
Prav je, da se te skrivnosti vedno znova zavedamo tudi mi, ki smo že bili krščeni in ki v sebi nosimo kali novega življenja, ki nam daje moč, da to življenje, ki smo ga prejeli po naravi od očetov in mater, zmoremo živeti v polnosti.
Božja beseda te nedelje je nadaljevanje tega velikega in temeljnega oznanila naše vere:
Bog se predstavi kot kruh življenja. Sestopil je ne samo da bi v nas prebival, ampak da bi nas tudi hranil, da bi lahko v nas raslo to novo Božje življenje.
Sprejeti ga in ga prepoznati pa za nas ni vedno lahko. Kot pravi Jezus množici v evangeliju: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje.
Prosimo danes ob tem velikem dogodku, ko bo Sveti Duh sestopil v novokrščenko, da bi tudi mi poživili svojo vero, da nas Bog ni postavil na svet zato, da bi iz svojih moči in napora živeli to novo življenje, ampak da bi živeli z Njim. Da bi sprejeli Njegovo bližino, Njegovo navzočnost in Njegov blagoslov. Da bi zaupali vanj, ki je Kruh življenja. Prosimo za to vero.
Nad vsakim izmed nas se je na začetku našega življenja po veri zaslišal glas, ki se bo zaslišal tudi sedaj nad Klaro Ano: Ti si moj ljubljeni otrok, zelo sem te vesel.
Ta glas, čeprav ga kdaj tudi preslišimo, gleda na vsakega izmed nas. Kakor smo slišali v berilu o preroku Eliju, ki je bil tako goreč, da je bil pripravljen za Boga storiti vse, a ko ni šlo vse po njegovih načrtih, je utrujen in užaljen obupal ter si želel umreti. A ga Gospod ni prepričeval z velikim besedami, ampak mu je dal na vzglavje kruh in vodo ter mu velel jesti in piti, drugače bo pot zanj predolga.
Tako verujemo, da tudi nam Gospod vedno daje hrane, da ne bi omagali, ko pridejo izzivi in preizkušnje življenja.
Še posebej prosimo za našo novokrščenko in njeno družino, pa tudi za vse nas, da bi poživljali skrivnost in lepoto svetega krsta, da bi iz njega živeli in da bi smeli obroditi sadove vere in ljubezni, da bo tudi po nas Gospod živ in navzoč.
FOTO: Franc Šmerc
