Na slovesni praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca 2025, je škof Maksimilijan daroval sveto mašo v kapeli bogoslovnega semenišča.
V pridigi je ob praznični Božji besedi spregovoril o Marijini svobodni odločitvi in ljubezni.
Ker je bilo njeno srce svobodno, se ni bala vprašati angela Najvišjega: »Kako se bo to zgodilo, ko ne spoznam moža?« (Lk 1,34)
Lahko si predstavljamo, da je v tistem trenutku v njej odmevala hvalnica psalmista, ki jo je povzel pisatelj Pisma Hebrejcem: »Daritev in žrtev nisi hotel, a telo si mi pripravil. Žgalne daritve in daritve za greh ti niso bile všeč. Tedaj sem rekel: “Glej, prihajam.”« (Heb 10,5-7)
Bog Oče je v svoji ponižnosti želel vključiti človeka – sposobnega svobodne odločitve in ljubezni – v delo odrešenja. Čakal je na osebo, ki se mu dala popolnoma na razpolago. Ne iz pokorščine, ne iz strahu, ne iz pobožnosti, ampak iz svobodne ljubezni (Makarij Veliki).
Samo takšna daritev je vredna Boga – in Nove Eve.
Enak izziv je pred vsakim, ki sliši Božji klic – klic novega življenja. Na ta klic je možno odgovoriti samo svobodno in iz ljubezni. A svoboda ljubezni se mora nenehno prečiščevati in utrjevati.
Ker je najdragocenejši sad človeka, nanj prežijo tudi hudi duhovi, ki si z vsemi močmi prizadevajo, da bi ta svobodni dar osvojili in ga prevzeli. Človeku zato ponujajo hitre in mikavne, a kratkotrajne rešitve.
Vsako leto nam je dana milostna pot posta, vsakih 25 let pa tudi pot svetega leta, ki lahko človeka pripelje do večje svobode in s tem do večje ljubezni in uresničitve. Vsak poklicani mora prehoditi pot iz egiptovske dežele suženjstva in polnih loncev v obljubljeno deželo, kjer bo človek jedel od Gospodove mize.
Čeprav si vedno znova govorimo, da smo svobodni, se vedno znova tudi izkaže, da nismo. Hudi duh si izmišlja vedno nove trike, vedno bolj prefinjene vezi, da nas na nekaj priklene, kjer bomo vodljivi. Človeka prepričuje, da je svoboden in da hrani zgolj svoje pravične in legalne potrebe, ki jih pač vsak človek ima. Led tukaj je zelo tanek in pot je ozka. Lahko si pomagamo z različnimi askezami, vajami in disciplino, a rezultati so včasih piškavi. Obstaja tudi nevarnost, da bi se ob tem naveličali.
Današnji praznik nam prižge Luč na tej poti.
Oče ponuja dar Svetega Duha – svojo moč, po katerem se lahko tudi v nas zgodi učlovečenje. Prvi sad Svetega Duha pa je spoznanje, da smo ljubljeni! Da smo samo njegovi, da smo v njem in zanj! »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj… Ne boj se, Marija« (Lk 1,28.30).
Prepoznanje ljubljenosti in obdarovanosti topi strahove in zasvojenosti in dela človeka svobodnega. Bog nam daje znamenja upanja, po katerih lahko to spoznamo. Marija nas opogumlja, naj sprašujemo po teh znamenjih.
Življenje je že polno blagoslova, medtem ko je srce še polno strahu. Kdor okleva vpraševati, ta se boji verovati.
Oče nas po Besedi in Svetem Duhu vsak dan vabi v dialog, da bi počasi odkrivali darove zastonjske ljubezni in bi lahko v resnici in veselju odgovorili: »Glej, dekla Gospodova sem, zgodi se mi po tvoji besedi« (Lk 1,38).
Fotografije: Bogoslovno semenišče
