Iz Besede je naslov svetopisemskega slovarčka, ki ga je napisal škof Maksimilijan. Vsebuje 97 zanimivih gesel, ki pomagajo odkrivati Besedo in ustvariti v srcu prostor zanjo. Gesla so nastajala nekaj let, ko je na povabilo tednika Družina pripravljal kratke misli ob nedeljski Božji besedi. Ob njegovem škofovskem posvečenju so bila gesla zbrana, dopolnjena in izdana v knjižici Iz Besede. Letos je izšel že prvi ponatis.

 

Škof je v oddaji povedal:

Božja beseda spregovori na svoj način, je navdihnjena in govori človeku osebno. Zaradi tega je skrb, da bi narobe razumeli Sveto pismo, odveč. Naša skrb je le v tem, da ga premalo beremo, premalo odkrivamo, …  Čas, preživet z Božjo besedo, je najbolje investiran čas tudi njegovega poslanstva, je poudaril škof Maksimilijan.

Pogosto nas  je strah, da ne bi prav razumeli Božje besede in potem iščemo razlage, komentarje,… Dajmo čas Svetemu Duhu! Dovolj je ena beseda, en stavek, ki začne odmevati, beseda da besedo, beseda zraste.

Sveto pismo je napisano tako, da nas želi ustaviti, da nas vključi v neko dogajanje, v zgodbo. Je pisano iz življenja, zato je v njem veliko pripovedi z namenom, da ogrejejo srce, te vključijo v zgodbo in prebudijo tvojo zgodbo. Potem ko spregovori ogretemu srcu, lahko razumemo sporočilo. Počasi se rodi umetnost branja. Znanje se že pridobi naknadno. Pomaga nam, če beremo v skupinah, se pogovarjamo, si podelimo.

Ne postavljajmo meja Svetemu pismu s svojimi predsodki in s svojo vednostjo. Ne postavljajmo sebe za merilo, češ to razumem, tega ne.

Knjižica bibličnih gesel lahko vsakemu, ne glede na predznanje, pomaga, da bi povezoval različne pomene v Svetem pismu in ga vodi k Besedi, ki ga bo sama premaknila in se ga dotaknila.

To, da ne beremo Svetega pisma, je znamenje pomanjkanja vere, vera pa je milost in dar, zato to ni moralna kritika kogarkoli.

Bog je tisti, ki rešuje moje življenje, ne jaz, jaz se mu lahko samo dejavno odprem, da lahko vstopi. Mi vsi bi bili protagonisti in rešitelji, zato iščemo na svoj način, način ki želi obvladovati. Podobno vprašanje je vprašanje sinode, ki tako različno odmeva med ljudmi, od naveličanosti do ogretosti. Temeljno vprašanje vsega je vprašanje odnosa človeka do živega Boga.

Sveto pismo je vrelec življenja, ki je nastajal skozi konkretno zgodovino in je presežen – konkretnost Besede zato vključuje tudi mojo konkretnost, moje telo, mojo stisko.

Zapisujmo si, ponavljajmo besedo, čakajmo njen odmev, ki nas lahko tudi preseneti.

Namesto, da se kdaj jezimo na duhovnika, češ da mi v nedeljo pri pridigi ni nič povedal, si iz beril in evangelijev, ki so pred pridigo, zapomnimo vsaj eno besedo. Tisto potem meljimo – zjutraj, zvečer, sredi tedna, konec tedna,… Zapisujmo si odmeve besede in tako bo nastajal naš osebni biblični slovarček.

Beseda rojeva besedo, Beseda človeka najde, ima močan presežen pomen, bolj kot vsaka druga razlaga, ker te usmerja v središče – kaj želi Bog tebi povedati, kaj je zate pomembno v tem trenutku.  Potrebno pa je vsakodnevno potrpljenje in ljubezen do tekstov.

Iščimo najprej Božjo besedo in ne razlagalce ter komentarje k Svetemu pismu. Največ nam namreč da Sveto pismo samo. Cerkveni očetje govorijo tudi o prežvekovanju besede: otrok potrebuje najprej prežvečeno hrano, ko še ne zmore jesti trde hrane oz. kot pravi apostol Pavel, da je vernikom dal najprej piti mleka, ne pa jesti mesa. Duhovno branje nam pomaga v tem, kako je nekdo drug  razumel Božjo besedo. Podeljene izkušnje in pričevanja, kako je Božja beseda vplivala na nekoga, so nam lahko v pomoč. Biblični slovarček nam daje tak okus Božje besede.

Komentar ni Božja beseda, samo svetopisemski tekst je Božja beseda, ki prodre v globine, v sklepe, v srce in premika. Kot pravi Pavel, Beseda ni njegova, ampak je Beseda Duha, ki tudi deluje. ( prim 1 Tes 1 )

Pomemben je učinek Besede! Božja beseda je vedno iz tega vrelca Duha, tudi če te potre, vznemiri, navduši …, zato se splača v njej vztrajati, ker bo rezultat gotovo pozitiven.

Dobro se je vprašati tudi, kaj me vznemiri pri Božji besedi in najprej ostajati pri vprašanju, ki me postavlja v globino, brez da bi prehitro iskal instant odgovore. Pustimo, da Božja beseda v nas deluje in da nas najde. Izogibajmo se razlagam v smislu, češ ta stavek je slučajno v besedilu, saj ni bilo tako mišljeno ipd. To je preveč domišljavo. Vsi stavki, ki so v Svetem pismu, imajo nek razlog, da so tam. Če jih ne razumem, še ni rečeno, da ta beseda ni na mestu, ker nisem jaz kriterij tega razumevanja.

Berimo, podrčtujmo, zapisujmo si odzive ob branju Svetega pisma tudi v svojo beležko, ki bo postajala vedno bolj polna in dragocenejša in bo nazadnje to postal naš mali biblični slovarček.

Celotni oddaji lahko prisluhnete v arhivu Radia Ognjišče.