V avgustovski oddaji Sveto in svet na RTV Slovenija so o temi, zakaj škofje nekatere duhovnike sploh premeščajo, kako to doživljajo verniki in duhovniki, in kaj po odhodu župnika ostaja ter kaj sledi, spregovorili Alenka Rižner Šibila, dolgoletna tajnica župnije Sv. Jožefa Delavca Rače, msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, celjski škof, Andrzej Gosek, župnik v župnijah Ljubljana Kašelj/Zalog in Ljubljana Zadobrova in Martin Šuštar, župnik v župniji Marezige.
Oddajo je pripravila in vodila Karmen Bonča, posnetek pa najdete na https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175243368?s=tv.
Škof Maksimilijan je osvetlil, da so menjave del dinamike Cerkve kot živega organizma, ki se spreminja ter sooča z novimi izzivi. Ljudje smo po eni strani nagnjeni k ohranjanju stalnosti, po drugi strani pa se z odraščanjem spreminjamo, spreminjajo se tudi razmere v župnijah. Možnost sprememb je odrešujoča tako za duhovnike kot za župnijske skupnosti.
Kriteriji za premestitve so pastoralni in osebni, upoštevati pa je treba tudi širšo sliko škofije in njeno usmeritev. Ob zmanjševanju števila vernikov in duhovnikov je ključno imeti širšo sliko, da lahko optimalno razporejamo ljudi na mesta, kjer lahko s svojimi sposobnostmi prispevajo največ.
Na vprašanje, kakšen je bil njegov osebni prehod z mesta profesorja na Teološki fakulteti v pastirsko in očetovsko službo, je odgovoril, da je bil preskok precejšen. Kot pozitivno je doživel to, da je kot profesor že poznal številne generacije duhovnikov iz njihovih študentskih let. Ker konkretnih pastoralnih izkušenj z vodenjem škofije ni imel, se je takoj osredotočil na oblikovanje ekipe ter izdelavo desetletne strategije. Ta realno naslavlja izzive staranja ter poudarja potrebo po osredotočanju na večje centre in večjemu vključevanju laikov ter njihovo opolnomočenje.
K temu je veliko pripomogla pobuda papeža Frančiška o sinodalnosti v celotni Cerkvi, ki je prebudila zavedanje, da je Cerkev živo Kristusovo telo, ki ga sestavljajo tako duhovniki kot laiki v primarnem poslanstvu Božjega otroštva, ki ga dobimo pri krstu. Dar Svetega Duha imamo vsi. Sveti Duh vodi Cerkev. To zavedanje smo zdaj tematizirali tako, da smo na vseh nivojih začeli iskati priložnosti, da bi prišli skupaj tako duhovniki kot laiki, da bi utrjevali smisel svojega poslanstva in se zavedali, da smo pred Gospodom vsi učenci, ki kličemo Svetega Duha, ki ima ključ in vizijo naše Cerkve.
»V tem smislu gledam zelo pozitivno na ta naš čas,« je poudaril škof, v prepoznavanju izzivov pomladi Cerkve, ki se prebuja in prinaša ustvarjalnost ter zavest, da smo vsi Božji otroci, ki nas je Gospod poklical, da z drugimi lahko oznanjamo, kar smo sami doživeli in po čemer hrepenimo. Ta proces prinaša nove priložnosti za povezovanje, utrjevanje poklicanosti in ustvarjalno prenovo Cerkve.
O temi pokorščine v Cerkvi je poudaril, da ni slepa pokorščina, temveč odziv na Božji klic, ki je vstop v odnos. Duhovniki obljubijo pokorščino škofu, škof pa papežu. Nihče se ni poklical sam, ampak je bil poklican. Ta zavest se prebuja in utrdi ob vsakem pozivu, da naredim korak naprej. Hodimo za nekom in z nekom v dialogu in odnosu.
Ker nas je manj, se danes bolj poznamo in smo bolj povezani. Prva naloga škofa je, da je oče in pastir duhovnikom, da jih temeljito pozna in jim pomaga najti mesto, kjer lahko najbolje služijo. Vsi pa smo namenjeni, da služimo celotnemu Božjemu ljudstvu. Naša pokorščina izhaja iz klica, ki nas presega.
Škof je poudaril, da je ključna komunikacija z duhovniki in verniki glede neke odločitve, kjer imamo še veliko možnosti za napredek. Škof o premestitvah ne odloča samostojno, temveč v sodelovanju s svetovalci in dekani. Premestitve niso kazenske. Lahko pa gre za izredne premestitve v primerih, ko se pojavijo nerešljivi konflikti ali neskladja. Pri komunikaciji z javnostjo je pomembna odkritost, vendar vseh osebnih razlogov ni mogoče vedno javno razkriti, saj je škof dolžan varovati integriteto posameznega duhovnika.
Ob izrednih dogodkih, kot je nenadna smrt mladega duhovnika, se rešitve najprej iščejo v tem, da je potrebno organizirati in povabiti župnijska jedra, da se najdejo temeljne voditeljske ekipe v župniji. V takšnih primerih dekan ali moderator prevzame koordinacijo, župnijska jedra in sveti pa prevzamejo delno vodenje ter pripravijo teren za prihod novega duhovnika. Preglednost ter odkrita komunikacija med škofom, duhovnikom in župljani sta ključni za uspešen potek vsake premestitve.
