SVETO LETO 2016 – SVETOLETNO ROMANJE V STOLNICO
ŠKOFOVA KATEHEZA
1. Celjski naddekanat: Celje, Nova Cerkev, Žalec, v nedeljo, 21.2.2016
2. Kozjanski naddekanat: Kozje, Rogatec, Šmarje, v nedeljo, 28.2.2016
3. Savski naddekanat: Laško, Videm ob Savi, nedelja 6.3.2016
4. Savinjsko-saleški naddekanat: Braslovče, Gornji Grad, Šaleška dolina, 13.3.2016 vse ob 15. uri
Dragi svetoletni romarji …….. naddekanata, sobratje duhovniki, redovniki in redovnice, dragi dekani, prodekani, skupaj z g. naddekanom, kandidati za stalne diakone in vsi zbrani verniki predstavniki iz dekanij ……….. naddekanata!
Bodite prisrčno pozdravljeni in hvala vam, da ste priromali v našo stolnico, ki je za obdobje izrednega svetega leta postala tudi osrednje svetoletno svetišče naše škofije, kjer se po naročilu papeža Frančiška dogajajo čudovite reči: tu svetoletni romarji v molitvi stopamo skozi simbolična sveta vrata, tu obhajamo daritev svete maše, tu molimo križev pot, tu se obhaja svetoletna sv. spoved, tu se prejemajo svetoletni odpustki kot duhovni dan za naše posvečenje, tu se povezujeta nebo in zemlja in se mi, Cerkev na zemlji, srečujemo s Cerkvijo v nebeški slavi, z Marijo, angeli in svetniki in z našimi rajnimi.
Res je, da sveta vrata v naši stolnici niso tako imenitna, kakor so na primer sveta vrata v Rimu, v baziliki svetega Petra. Toda tudi ta simbolična sveta vrata v naši stolnici krasi svetoletni simbol, podoba Kristusa Dobrega pastirja, ki nosi izgubljeno ovco…., ne izgubljeno ovco, ampak nosi človeka, nas, nosi mene in tebe, dragi brat, draga sestra v Kristusu. Zato dovolimo Jezusu Kristusu, dobremu pastirju, da nas pri tem svetoletnem bogoslužju in v duhovnem dogajanju svetega leta zadene na rane in nas v naši skupni molitvi, v obhajanju križevega pota in evharistične daritve, pri obhajanju svetoletne spovedi in molitve za svetoletni odpustek ponese v objem Očetove usmiljene ljubezni, v bogastvo in polnost božjega življenja, po katerem hrepeni naše srce.
To je sveto leto, to je čas božje bližine in bogastva božje milosti, ki se v Svetem Duhu razliva na nas, ki smo zbrani pri tem svetoletnem bogoslužju v naši stolnici.
1. Papež Frančišek v slovesni listini, s katero je napovedal sveto leto pravi, da želi sveto leto biti odgovor Cerkve na pereča vprašanja, ki vznemirjajo sodobnega človeka. Sveto leto želi biti pomoč in zdravilo za svet, ki se vedno globlje zapleta v napetosti in verige nasprotovanja, sovraštva in nasilja, ki hromi naše medsebojne odnose. Televizija in druga množična občila nas dnevno dobesedno bombardirajo z zaskrbljujočimi in včasih kar grozljivimi prizori in poročili o dogajanju v današnjem svetu. Množice beguncev in pomoči potrebnih trkajo na naša vrata. Taki in podobno problemi se dogajajo po svetu; pa ne le po svetu…, tudi v naši bližini, po naših domovih in družinah, med domačimi, sorodniki, sosedi ni vse tako, kot naj bi bilo. Tudi tu je večkrat veliko nepotrebnih težav in problemov, posebej tam, kjer živimo, kakor da Boga ni, kjer Jezusov evangelij in vrednote krščanskega življenja izrivamo iz življenja. Tudi med nami je vse več žalostnih, ubogih, zapuščenih in pomoči potrebnih, ki trkajo na vrata mojega in tvojega srca ter sprašujejo kje je naša vera, naša krščanska ljubezen in dobrota? Pa ne gre le za socialne, materialne, družbene in politične probleme in vprašanja. Vse bolj nas skrbi in vznemirja množičen odpad od vere, ki ga zaznavamo posebej pri nas in v tako imenovanem zahodnem svetu; upadanje števila krstov, porok, duhovnih poklicev, zaskrbljujoče upadanje obiska nedeljske maše in mnogi drugi problemi…
In tu, dragi bratje in sestre, sobratje duhovniki in redovniki in vsi tu zbrani verniki, tu nam prihaja naproti sveto leto in njegovo duhovno dogajanje. Tu prihaja luč, božja dobrota in usmiljenje, ki se nam razodeva po Jezusu Kristusu, po njegovem delu odrešenja, ki se dogaja, ki se uresničuje sredi med nami.
Toda vprašajmo se, dragi v Gospodu, po kom naj to delo odrešenja postane vidno, prisotno, navzoče v današnjem svetu?
Po nas kristjanih, po nas, ki smo pri krstu postali učenci Jezusa Kristusa in po njem ljubljeni otroci nebeškega Očeta, po nas, ki nam Jezus naroča: “Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« ( Mt 5,16).
Zdi se, da naloga presega naše moči. Ne čudimo se, če omagujemo na poti. Celo Jezus je v vrtu Getsemani na Oljski gori trepetal pred križem. Tudi njegovim učencem ni bilo nič bolje. Dva izmed njih sta zbežala v bližnji trg Emavs, toda glej, prav na begu ju preseneti, ju sreča Jezus Kristus –Vstali Gospod, ki jima da novo moč in pogum, da se vrneta in nadaljujeta svoje poslanstvo.
Prav zato je papež Frančišek razglasil sveto leto, prav zato obhajamo te svete skrivnosti, da bi se na novo srečali z Jezusom Kristusom in zajeli novih moči za pot, ki je pred nami.
In danes je papež Frančišek še na poseben način z nami, saj obhajamo 3. obletnico njegove izvolitve. Bilo je 13. marca leta 2013, ko nas je z balkona bazilike sv. Petra prvič pozdravil kot rimski škof in naslednik apostola Petra in nas poprosil, da molimo zanj, da bi dobro opravljal svojo službo in nas potrjeval v veri. To prošnjo je ponovil tudi danes, pri opoldanskem nagovoru pred molitvijo Angelovega češčenja. To prošnjo radi uresničujemo, ko danes, na 3. obletnico izvolitve in vedno znova, molimo za sv. očeta, za papeža Frančiška, naj ga Bog ohranja v zdravju in duhovni moči, da bo lahko nadaljeval, utrjeval in poglabljal svoj duhovni program in bo Cerkev po vzoru Jezusa Kristusa, dobrega pastirja in Usmiljenega Samarijana, vodil k ljudem, posebej k malim, ubogim in pomoči potrebnim .
Služba malim, ubogim in trpečim, biti v službi miru in sprave med ljudmi in narodi, to so vodilne misli, ki navdihujejo njegove nagovore, njegova srečanja, njegova apostolska potovanja, njegove okrožnice, kot so Luč vere, Veselje evangelija, Skrb za okolje in njegova posinodalna apostolska spodbuda, ki jo pričakujemo v teh dneh in bo spregovorila o temeljnih vrednotah, ki so potrebne, da bo družina tudi danes in jutri lahko uresničevala svoje poslanstvo.
2. Papežu Frančišku je posebej pri srcu duhovno dogajanje svetega leta, ki ima svoje duhovne korenine že v Stari zavezi, danes pa se želi harmonično vključevati in nadaljevati v duhovno poslanstvo, ki ga je Cerkvi zaupal sam Jezus Kristus, ko je razposlal svoje učence in jim naročil: »Pojdite in učite vse narode… ne bojte se, jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Mt 28, 19-20). In to dogajanje se uresničuje že 2000 let in se bo v moči Jezusovega naročila uresničevalo do Jezusovega drugega prihoda ob koncu časov.
Zato Sveto leto s svojim duhovnim programom nadaljuje, uresničuje in duhovno poglablja tudi tisto dogajanje, ki smo ga začeli že pred nekaj leti, ko smo po naših župnijah stopili na pot duhovne prenove, ki jo je začrtal krovni dokument pastoralne prenove »Pridite in poglejte«. Takrat smo bili povabljeni, da življenje in delovanje Cerkve motrimo v luči peterih pastoralnih izzivov, ki so vedno prisotni in se nenehno izpopolnjujejo, dograjujejo in, Bog daj, uresničujejo.
Če se malo spomnimo, smo kot posamezniki, kot družine in kot župnije bili povabljeni, da se vedno znova vračamo k virom krščanskega življenja, ki so in ostanejo: sveto pismo, molitev in sveto bogoslužje. Vsi smo vedno znova povabljeni, da nenehno in vedno globlje odkrivamo lepoto, življenjsko bližino in moč krščanskega življenja, ki smo ga prejeli pri krstu, pa tudi poslanstvo, ki izvira iz tega krstnega dostojanstva, ali bolje povedano, iz krstnega ali skupnega duhovništva.
Iz krstnega ali skupnega duhovništva rastejo tudi duhovni poklici, ki jih v Cerkvi na Slovenskem in še posebej v naši škofiji tako zelo potrebujemo, da bo tudi v bodoče prav poskrbljeno za duhovni blagor vernikov. Upamo, želimo in v ta namen zaupno molimo, da bo prav sveto leto usmiljenja, ki ga obhajamo, milostni čas za našo škofijo, ko bomo poleg redovnih poklicev, ki jih je, hvala Bogu, kar nekaj v naši škofiji, vredni tudi novih škofijskih bogoslovcev, ko imamo že 39 župnij brez rednega duhovnika, pa tudi na drugih župnijah je veliko starejših duhovnikov, ki omagujejo, mladih pa ni. Zato se zahvaljujem molivcem in molivkam Škofijske molitvene zveze za duhovne poklice in vsem, ki molite in delate, da bi znova doživeli pomlad duhovnih poklicev, ko bodo tisti fantje in dekleta, ki jih Gospod kliče v duhovniški ali redovniški poklic, in takih je veliko med nami, s svojim »Tukaj sem, Gospod, pošlji mene« vstopili v Gospodov vinograd. Naj jih podpira moja, tvoja, naša skupna molitev in živa vera, da se tudi danes uresničuje Jezusovo zagotovilo: »Prosite in boste prejeli, iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo« (Mt 7,7).
Božja dobrota in usmiljenje, ki se nam razodeva po Jezusu Kristusu, naj v svetem letu navdihuje in bogati vse sodelavke in sodelavce Škofijske in župnijskih Karitas in drugih dobrodelnih ustanov, ko je vse več ljudi, po katerih nas Jezus nagovarja: Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, popotnik-begunec sem bil in ste me sprejeli, bolan sem bil in ste me obiskali, žalosten sem bil in ste me potolažili… (prim Mt 25,31-46).
Globoke svetoletne razsežnosti ima tudi pastoralni izziv, ki vabi k odpuščanju in k spravi za vse krivice in nasilje v naši medvojni in povojni zgodovini. Nekateri evropski narodi so to že storili in poskrbeli za resnično spravo in odpuščanje, Bog daj, da bomo tudi mi zvesteje stopili na pota odpuščanja, miru in sprave, brez katere nimamo ne človeka vredne sedanjosti in ne svetle prihodnosti.
3. Po Božji Previdnosti sveto leto usmiljenja obhajamo v povezanosti z 10. obletnico ustanovitve naše škofije, ki je tudi imeniten Božji dar in Božji nagovor. Bilo je 7. aprila leta Gospodovega 2006, ko je takratni papež Benedikt XVI. v Sloveniji ustanovil murskosoboško, novomeško in našo celjsko škofijo, da bi bilo prav poskrbljeno za duhovni blagor vernikov. Škofija je namreč del božjega ljudstva, ki se v določeni pokrajini zaupa škofu in zboru duhovnikov, da se tu oznanja evangelij in se izvršuje delo odrešenja in se v njej vidno uresničuje ena, sveta, katoliška in apostolska Cerkev (prim kan. 369). Ker se bomo po dogovoru, ki velja za mariborsko metropolijo, v četrtek, 7. aprila 2016, na sam dan 10. obletnice ustanovitve škofije, s posebno delegacijo pridružili slavju v murskosoboški stolnici, bomo za našo škofijo 10. obletnico ustanovitve škofije slovesno obhajali v nedeljo, 10. aprila 2016, ob l5. uri v naši stolnici, še prej, v petek, 8. aprila, ob 18. uri pa bomo v Narodnem domu v Celju predstavili monografijo »Zgodovina krščanstva na ozemlju celjske škofije« in pastoralni zbornik »Vzcvetela velikonočnica«. Zgodovina naše škofije je dragocena priložnost in vabilo, da globlje spoznamo našo preteklost, iz katere raste naša sedanjost, Zbornik 2016 pa predstavi pastoralni utrip naše škofije in bogato duhovno dogajanje, za katerega smo se odločili že ob ustanovitvi škofije, ko smo pripravili pastoralni načrt, določili prednostne naloge in si vneto prizadevali, da bi naša škofija postajala vedno bolj živo, dinamično, med seboj povezano in misijonarsko krščansko občestvo.
Izredno sveto leto in 10. obletnica škofije zato odpira naš pogled v prihodnost, ki bo toliko bolj svetla, kolikor bolj bomo sledili vabilu svetega leta in na široko odprli vrata našega srca, vrata naših domov, družin in župnij Jezusu Kristusu, njegovemu evangeliju in še posebej njegovemu svetoletnemu vabilu: »Bodite usmiljeni, kakor je tudi vaš nebeški Oče usmiljen« (Lk 6, 36). To bomo na svoj način lahko uresničevali v dneh radijskega misijona, ki ga prireja radio Ognjišče in ga vodijo očetje kapucini. Posebnost tega misijona bo obisk relikvij znanega in zelo priljubljenega svetnika – spovednika in sozavetnika svetega leta p. Pia, kapucina iz Pietralcine v Italiji. V Celje, v kapucinsko župnijo relikvije sv. p. Pija priromajo v četrtek, 17. marca, ko bo ob 11. uri molitvena ura in ob 12. uri sv. maša in veliko priložnosti za osebno srečanje s svetnikom.
Že v Stari zavezi je prerok Izaija vabil svoje rojake, naj ne zamudijo časa božje bližine in časa božjega obiskanja (prim. Iz 49,8) in apostol Pavel nadaljuje: »Glejte, zdaj je čas milosti, zdaj je dan rešitve« (2 Kor 6,2).
Zares, bratje in sestre, sobratje duhovniki, redovniki, bogoslovci, sestre redovnice in vsi ljudje, ki v srcu dobro mislite; zdaj je čas milosti, postni čas, veliki teden, velikonočni prazniki, sveto leto… to je čas milosti…
Nismo sami, Gospod je z nami (prim. Mt 28,20). Z nami je Božja Mati Marija, ki jo posebej častimo in se ji priporočamo v naših Marijinih božjepotnih svetiščih, ki so tudi svetoletna svetišča. Z nami so naši zavetniki in zavetnice, še posebej zavetniki naše škofije: bl. škof Anton Martin Slomšek, sv. Ema in sv. škof in mučenec Maksimilijan Celjski. Tudi mi bodimo z njimi in se jim zaupno priporočajmo. Amen.
+msgr. dr. Stanislav Lipovšek,
celjski škof