Na zahvalno nedeljo se ne zahvaljujemo zgolj za letino in pridelke, ki jih je dal Bog, ampak tudi za druge darove, ki smo jih deležni: svobodo, dobroto, dom, vero, medsebojne odnose, sveti krst …

Po dobrem mesecu bivanja v Rimu, ko smo na škofovski sinodi veliko razpravljali o sinodalni prenovi Cerkve in se družili z brati in sestrami z vsega sveta, počasi spet vstopam v našo drago slovensko Cerkev, med Božje ljudstvo moje drage celjske škofije. Hvala vsem, ki ste me spremljali in podpirali naše delo z molitvijo. Sveti Duh je bil na delu. Gotovo tudi hudi duh, a o zmagovalcu ne dvomimo. Tudi zaradi vaše molitvene podpore. Hvala vsem duhovnikom in vernim laikom, ki vsak dan živite v občestvu Boga in njegove Cerkve in pričujete za odrešenje, ki ga je nebeški Oče namenil vsem ljudem.

Zahvalna nedelja nas je spodbudila, da smo se zahvalili za vse darove, s katerimi nas Bog obdarja. Še posebej vas povabim, da se zahvalimo tudi za dar svetega krsta. To je neprecenljivi dar novega življenje, ki nam ga Bog podarja. To življenje se ne bo končalo na tak način kot naše naravno življenje, ki so nam ga izročili naši starši. Človeško življenje se stara in mineva, novo življenje pa vedno bolj raste in zori. Gospod je v nas položil svojega Duha, živi plamen Božjega otroštva, ki vsakemu posebej šepeta v srce, da je vreden in ljubljen, da je enkraten in potreben. Ja, »Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan« (Rim 5,5). Zato imamo upanje, ki ne osramoti!

škof Maksimilijan