V okviru praznovanja 10-letnice ustanovitve celjske škofije je, ob številnih minulih in prihajajočih dogodkih v tem koledarskem letu, pri Domu sv. Jožefa na Jožefovem hribu v Celju v soboto, 21. maja 2016, ob 18. uri zazvenel oratorij slovenskega skladatelja Jožeta Trošta »Blaženi Anton Martin Slomšek«. Koncert se se je na prelep majski večer in v navdihujočem ambientu vrh Jožefovega hriba zgodil natanko na 10-letnico umestitve prvega celjskega škofa dr. Antona Stresa na Glavnem trgu v Celju, 21. maja 2006. Dobro uro trajajoče glasbeno delo, napisano za dva pevska solista, mešani pevski zbor in simfonični orkester z orglami, je posvečeno glavnemu zavetniku celjske škofije, blaženemu škofu Antonu Martinu Slomšku, rojenemu na Slomu pri Ponikvi.
Tokratna izvedba je bila zaupana mogočni zasedbi več kot 200-ih glasbenikov, ki so jo sestavljali: sopranistka Andreja Zakonjšek Krt (solistka mariborske opere in dobra znanka celjskih odrov), baritonist Primož Krt, zasedba 170-ih članov petih mešanih pevskih zborov, ki vsi prihajajo iz krajev oz. ustanov, povezanih z delovanjem škofa Slomška: Cerkveni mešani pevski zbor Ponikva (zborovodkinja Anja Zdolšek), Mešani cerkveni pevski zbor sv. Lenarta iz Nove Cerkve (zborovodkinja Darinka Stagoj), Opatijsko – stolni zbor Celje (zborovodja Matej Prepadnik), Mešani cerkveni pevski zbor sv. Jerneja Vojnik (zborovodja Tomaž Marčič), Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju (zborovodja Tomaž Marčič) in Simfonični orkester Glasbene šole Celje pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika.
Koncertu sta prisostvovala tudi prvi celjski škof, sedaj upokojeni nadškof dr. Anton Stres, in upokojeni mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek. V imenu celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška, ki se koncerta zaradi zdravstvenih težav ni mogel udeležiti, je pozdravni govor prebral generalni vikar celjske škofije, opat Marjan Jezernik.
Iskrena zahvala in čestitke za uspešno izvedbo zahtevnega glasbenega dela in za ves trud, vložen v pripravo in organizacijo tega dogodka, gre vsem pevcem in pevkam, glasbenikom in glasbenicam, solistoma, zborovodjem in dirigentu, uslužbencem in uslužbenkam Doma sv. Jožef, predvsem pa ravnatelju I. gimnazije v Celju dr. Antonu Šepetavcu, ravnatelju Glasbene šole Celje Simonu Mlakarju, prof. Tomažu Marčiču, prof. Matjažu Brežniku in voditelju Doma sv. Jožef Jožetu Planinšku.
Slavospev Slomšku, njegovemu življenju in delu, naj še dolgo odmeva v srcih vseh, ki so poslušali sobotni koncert, in prvi slovenski svetnik naj poživlja in spremlja celjsko škofijo in vse, ki v njej prebivajo, s svojo nebeško priprošnjo.
Podrobnejša predstavitev dela (avtor Matej Podstenšek):
»Ideja o večjem glasbenem delu, ki bi na prav poseben način počastilo Antona Martina Slomška, se je prvič porodila že pred drugim papeževim obiskom septembra 1999. Tedaj je papež Janez Pavel II. razglasil škofa Slomška za blaženega. Glavni pobudnik nastanka oratorija o Slomšku in tudi tisti, ki je s svojo zagnanostjo poskrbel, da je delo 16. septembra l. 2001 doživelo svojo krstno izvedbo, je bil nekdanji mariborski stolni župnik in sedanji celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Ta se je odločil, da za sodelovanje pri uresničitvi ideje o Slomškovem oratoriju nagovori našega priznanega ustvarjalca sakralne glasbe Jožeta Trošta, ki je Slomšku posvetil že svojo 16. mašo za bas, mešani zbor in orgle, prvič izvedeno ob papeževem obisku v Sloveniji l. 1996. Skupaj sta se dogovorila, da pripravo primernega libreta prevzame prof. Stanko Janežič. S svojimi bogatimi pesniškimi izkušnjami je Janežič ustvaril bogato besedilo o Slomškovem življenju in delu, vanj pa je spretno vpletel tudi nekatere Slomškove najbolj znane pesmi. Skladatelj je oratorij dokončal v začetku l. 2001. Na podlagi pripravljene partiture pa je bilo treba pripraviti notni material za načrtovano izvedbo v Mariboru ter teden dni pozneje še v Slomškovem rojstnem kraju na Ponikvi. Izbrani zbori (Stolni zbor in Akademski pevski zbor Anton Martin Slomšek iz Maribora ter župnijski zbor s Prihove) so kmalu začeli z vajami za prvo izvedbo, ki je bila predvidena za 2. obletnico papeževega obiska v Mariboru in razglasitve Slomška za blaženega.
Oratorij je sestavljen iz sedmih delov. Prvi in sedmi del predvsem opevata Slomška kot slovenskega svetnika, v drugih delih pa je predstavljena Slomškova življenjska pot. V oratorij so vključene znane Slomškove pesmi »Preljubo veselje«, »Glejte, že sonce zahaja« in »V nebesih sem doma«. Zato je nek kritik po izvedbi dela v Štandrežu pri Gorici spomladi 2002 zapisal, da gre za ljudski oratorij. V tretjem delu, v katerem solista prepevata o Slomškovem delu duhovnika, učitelja in ljubitelja slovenske besede, se vedno znova oglaša zbor z znanim Slomškovim rekom »Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do vse narodne omike in do večne rešitve«. Skladatelj je kot osnovni glasbeni motiv uporabil tone As, F, Es in C. To so toni, na katere so uglašeni zvonovi mariborske stolnice. Na zvonjenje opozarjajo tudi verzi Slomškovih pesmi »Čujte zvoniti, počivat zvoni« ter »Jokali zvonovi so v slovo«, ko libreto spregovori o koncu zemeljske poti škofa Slomška. Ena od začetnih idej je predvidevala mogočno orkestralno zasedbo z uporabo nekaterih posebnih inštrumentov ter vključitev otroškega in ženskega zbora. V končni obliki pa je oratorij zasnovan za dva solista, orkester v simfonični zasedbi ter običajni mešani zbor, za katerega pa je skoraj nujno, da je nekoliko številčnejši. Z vidika amaterskega pevskega zbora, ki ni navajen peti skupaj z orkestrom in ki mora pazljivo spremljati potek skladbe med posameznimi vstopi, je delo precejšen zalogaj, svojevrsten izziv pa predstavlja tudi za bolj izkušene pevske zasedbe. Hkrati gre za delo, ki ga poslušalec zaradi uporabljenih napevov in besedil Slomškovih pesmi, doživlja kot nekaj poznanega, tako da se lahko vživi v glasbeno delo brez težav.«