V nedeljskem popoldnevu na praznik Kristusa Kralja vesoljstva, 22.11.2015, je celjska škofija z molitveno uro za duhovne poklice in s slovesnim somaševanjem vstopila v leto praznovanja svoje 10. obletnice ustanovitve.
Molitev pred Najsvetejšim so zbrani verniki namenili za nove duhovne poklice, ki jih v celjski škofiji že zelo primanjkuje, povzdignilo pa jo je prepevanje litanij Srca Jezusovega, ki so jih vodili Fantje s hriba (sv. Jožef nad Celjem).
Pri sveti maši je skupaj s škofom Lipovškom somaševalo okoli 30 duhovnikov, dekanov in naddekanov celjske škofije. V začetku so predstavniki župnijskih pastoralnih svetov izbranih župnij dinamično predstavili dogajanje po župnijah, ki so ga v preteklih letih usmerjale Prednostne pastoralne naloge in sedaj krovni dokument Pridite in poglejte. Izredno lepo je bogoslužje obogatil pevski zbor stolne župnije pod vodstvom g. Mateja Prepadnika z instrumentalisti.
V nagovoru je celjski škof Lipovšek (v celoti je objavljen SPODAJ) predstavil nekatere izzive, ki so pred nami, zlasti begunsko vprašanje in prizadevanja za ohranitev družinskih vrednot. S hvaležnostjo se je spomnil prehojene poti desetih let škofije in oseb – posebej dr. Antona Stresa, prvega celjskega škofa – ki so jo usmerjale in zaznamovale s svojimi prizadevanji. Ob zaključku je slovesno predstavil zastavo, ki bo v jubilejnem letu 10. obletnice škofije in svetem letu Božjega usmiljenja visela v vseh župnijah celjske škofije in verne celjske škofije povezovala med seboj in z vesoljno Cerkvijo.
Pred zahvalno pesmijo pa je škof Lipovšek podelil zaslužnim dekanom, naddekanom, nekdanjemu generalnemu vikarju msgr. Jožetu Kužniku in direktorju Doma sv. Jožef Jožetu Planinšku škofijsko odlikovanje kristogram iz antičnih časov.
Škofov nagovor:
Sobratje duhovniki in redovniki, drage sestre, dragi bratje v Kristusu!
»Kristusa Kralja, kateremu vse živi, kateremu živimo tudi mi, pridite molimo«. Tako nas danes vabi sveto bogoslužje, ko z radostno hvaležnostjo obhajamo slovesni praznik Kristusa Kralja vesoljstva, ki povzema celotno Kristusovo skrivnost, njegovo življenje in delo, ki smo ga spoznavali, okušali, vanj vstopali na duhovni poti cerkvenega ali bogoslužnega leta, ki ga danes zaključujemo in se hvaležno oziramo na prehojeno pot liturgičnega ali bogoslužnega leta, ko so se pred nami zvrstili dogodki iz Jezusovega življenja in delovanja, vse od priprave na njegov prihod, kar je ponavzočil adventni čas, vse od skrivnosti Jezusovega rojstva in njegove mladosti, kar je ponavzočil božični čas, do Jezusovega javnega delovanja in vrhunca njegovega dela odrešenja, ki ga je ponavzočil postni. velikonočni in pobinkoštni čas.
1. Danes se ne oziramo le na prehojeno pot, ampak božja beseda odpira naš pogled tudi v prihodnost, ki bo toliko svetlejša, kolikor bolj bomo zvesti luči, ki jo je Jezus prinesel na ta svet, kolikor bolj bomo v sebi in okrog nas uresničili in utrdili božje kraljestvo, v katerega smo vstopili pri krstu, ko smo postali učenci Jezusa Kristusa in kot taki nosilci in graditelji vrednot evangelija, ki svet in človeštvo nezadržno vodijo v smeri novega neba in nove zemlje, kjer po zagotovilu Božje besede prebiva pravičnost (prim 2 Pt 3,13. Raz 21,1). Kako radostno in upanja polno je to sporočilo za vse čase, tudi za naš čas, drage sestre in dragi bratje v Kristusu, za naš čas, ko nas skrbi in vznemirja toliko stvari , med njimi posebej begunsko vprašanje, ki mu ni videti konca in še posebej grozeči oblaki, ki se zgrinjajo nad temeljno ustanovo družbe in Cerkve, ki je družina, ta božja in človeška ustanova, s katero smo vsi tako globoko povezani, iz nje izhajamo in se k njej vračamo.
Zato se z ljubeznijo ter z odgovorno zavzetostjo pridružujemo vabilu naših škofov in vseh ustanov, ki spoštujejo, varujejo, ohranjajo in branijo temeljne vrednote družine, utemeljene v Božjem razodetju, zapisanem v sv. pismu, utemeljene v naravnem zakonu, v človeški naravi in v temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah.
Posebej moramo biti pozorni in spremljati, kam meri ta načrtovana zakonodaja in kako uničujoče bi bile posledice teh prikritih in zavajajočih predlogov za družino in za družinska razmerja.
Nadvse je važna in potrebna molitev za razsvetljenje, vztrajnost in moč, da na tej poti ne bi omagali ali neodgovorno prepustili, da drugi odločajo o naši bodočnosti in o temeljnih vrednotah naše družine in našega skupnega življenja. Molimo drug za drugega, da bomo znali ob pravem času in na pravem mestu jasno povedati in se za te temeljne vrednote tudi odločno zavzemati, kar je naša pravica in dolžnost.
Tudi sedaj vzemimo v roke listič, ki je pred nami na klopi in skupaj zmolimo molitev za naše družine (Sveti Troedini Bog ….)
2. Danes, na praznik Kristusa Kralja, to slovesno bogoslužje bogati in navdihuje še druga izredno pomembna zgodovinska okoliščina in priložnost in to je začetek obhajanja 10. obletnice ustanovitve naše škofije. Drugo leto, 7. aprila 2016 bo namreč minilo 10 let, odkar je takratni papež Benedikt XVI. ustanovil celjsko, murskosoboško in novomeško škofijo, da bi bilo bolj poskrbljeno za duhovni blagor vernikov in bi Cerkev v Sloveniji še bolj učinkovito spolnjevala svoje odrešenjsko poslanstvo. Tako so se uresničile želje, ki so tlele in se občasno močneje pojavljale vse od antične dobe in zgodnjega srednjega veka, ko je v Celju že bila škofija , na čelu z imenitnim škofom in mučencem sv. Maksimilijanom Celjskim, ki je skupaj z bl. škofom Antonom Martinom Slomškom in sv. Emo, krško kneginjo, zavetnik naše škofije. O tem bomo lahko več brali v knjigi »Zgodovina krščanstva na tleh celjske škofije«, ki bo izšla ob tem jubileju. O vlogi in poslanstvu naše krajevne Cerkve bomo več razmišljali, se pogovarjali, molili in načrtovali na različnih srečanjih in prireditvah, ki se bodo zvrstila v tem letu do prihodnjega praznika Kristusa Kralja.
Danes na začetku praznovanja 10. obletnice naše škofije, se želim zahvaliti vsem, ki ste, kot pravi prilika o delavcih v vinogradu »nosili težo dneva in vročino« (Mt 20.12). Hvaležno se spominjamo prvega pastirja celjske škofije, sedaj že upokojenega ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa. Hvaležno se spomnimo in se zahvaljujemo sedanjemu škofijskemu kanclerju msgr. Jožetu Kužniku, ki je bil generalni vikar celjske škofije v času škofa dr. Antona Stresa in po njegovem odhodu v Ljubljano, nekaj časa tudi apostolski administrator celjske škofije . Skupaj z njim se zahvaljujem sedanjemu generalnemu vikarju, opatu, stolnemu župniku in naddekanu Marjanu Jezerniku in skupaj z njim vsem naddekanom in dekanom naše škofije za zvesto službo, animacijo in koordinacijo pastoralne prenove naše škofije. V znak hvaležnosti bom pred zahvalno pesmijo in blagoslovom vsem omenjenim podelil škofijsko odlikovanje – znamenit celjski kristogram iz 4. stoletja, ki je dragocena priča krščanstva na naših tleh v rimski dobi.
3. Danes, na praznik Kristusa kralja, pa naša misel hiti že k bližnjemu začetku izrednega svetega leta Božjega usmiljenja, ki ga bomo začeli 8. decembra na praznik Brezmadežne in še posebej na 3. adventno nedeljo, 13. decembra, ko bomo v naši stolnici ter v baziliki Marijinega obiskanja v Petrovčah in v baziliki Lurške Matere Božje v Brestanici in po naših svetoletnih cerkvah po naročilu papeža Frančiška simbolično odprli sveta vrata in tako vstopili v duhovno dogajanje svetega leta Božjega usmiljenja, ki se bo harmonično vključevalo v obhajanje 10. obletnice naše škofije. V ta namen bomo po vseh župnijskih cerkvah naše škofije izobesili jubilejne zastave z grbom naše škofije in simbolom svetega leta , da bomo po teh vidnih znamenjih še bolj povezan med seboj, s sv. očetom in z vesoljno Cerkvijo.
Zato sedaj prosim predstavnike Slovenskih katoliških skavtov in skavtinj, da ob zvokih himne v čast Kristusu Kralju prineso jubilejno zastavo in jo postavijo na njeno mesto.
Naj vse to dogajanje poživlja našo vero, ki jo sedaj izpovedujemo.
+ dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof
