Škof Maksimilijan je s sodelavci in po posvetu z novimi dekani pripravil prenovljene Smernice dekanove službe:

SMERNICE DEKANOVE SLUŽBE

I. DEKANIJA

1. Dekanija je pastoralna enota, ki združuje več župnij določenega območja škofije.

2. Dekanija povezuje škofijske in redovne duhovnike svojega območja v živo celico zbora duhovnikov škofije.

3. Dekanijski prezbiterij pod vodstvom dekana v soglasju s škofom in v sodelovanju s Pastoralno službo načrtuje pastoralno delo v okviru svojega območja.

4. Dekanijski prezbiterij predlaga škofu kandidata za dekana in prodekana ter izbira dekanijske referente za posamezna področja pastoralnega delovanja v dekaniji.

5. Dekanijski duhovniki se redno sestajajo na dekanijskih rekolekcijah, o katerih se sestavi zapisnik, ki ga dekan pošlje škofu in dekanijskim duhovnikom, en izvod pa shrani v dekanijskem arhivu.

6. Dekanijska rekolekcija vedno obsega duhovni del (ki lahko vključuje sveto mašo, skupno molitev, meditacijo, spokorno bogoslužje in priložnost za sveto spoved) in pastoralni del (pogovor o pastoralnih in tekočih zadevah ter poročila dekanijskih referentov), lahko pa tudi študijski del, ki ga predlaga škof v sodelovanju s Pastoralno službo.

II. SLUŽBA DEKANA

7. Službo dekana določajo kanoni 553 – 555 Zakonika cerkvenega prava (ZCP).

8. Dekan ima na območju svoje dekanije pastoralne in administrativne naloge.

9. Dekanove splošne naloge (kan. 555 § 1. ZCP):
• Pospešuje in usklajuje skupno pastoralno delo v dekaniji.
• Skrbi, da dekanijski duhovniki živijo v skladu s svojim stanom in vestno opravljajo svojo službo, pri čemer jim je sam zgled.
• Skrbi, da se bogoslužje obhaja v skladu s predpisi ter da je vestno poskrbljeno za lepoto in čistočo cerkva in svete opreme.
• Skrbi, da se redno pišejo in vestno hranijo župnijske matične knjige.
• Skrbi, da se vestno upravlja z župnijskim premoženjem ter se s potrebno vestnostjo skrbi za župnišče.

10. Prva dekanova skrb je dekanijski prezbiterij:
• Prizadeva si za bratski odnos in občestveno povezanost med duhovniki v dekaniji.
• Trudi se, da se dekanijski duhovniki udeležujejo dekanijskih in škofijskih rekolekcij ter drugih predvidenih predavanj, tečajev, konferenc in srečanj.
• Skrbi, da je dekanijskim duhovnikom na voljo duhovna pomoč.
• Posebno skrb posveča bolnim, ostarelim, osamljenim, siromašnim in mladim duhovnikom v dekaniji ter tistim, ki so zašli v težave.
• Svetuje in pomaga dekanijskim duhovnikom pri pastoralnem delu.
• Seznanjen je z materialnim stanjem dekanijskih duhovnikov.
• Posreduje pri morebitnih nesoglasjih med dekanijskimi duhovniki.
• Skupaj z dekanijskimi duhovniki skrbi za pozitivno podobo duhovnih poklicev.

11. Dekanove pastoralne naloge:
• Za dobro poznavanje pastoralnega stanja v svoji dekaniji mora biti dekan seznanjen z statističnimi podatki župnij v dekaniji.
• Skupaj z dekanijskim prezbiterijem išče konkretne pastoralne rešitve ter s soglasjem škofa in v sodelovanju s Pastoralno službo prilagaja pastoralne metode kraju in času.
• Pospešuje in usklajuje sodelovanje župnij, pri čemer upošteva pastoralno službo župnikov (prim. kan. 528, 529, 536 ZCP), kaplanov (kan. 545 – 548 ZCP) in stalnih diakonov. V pastoralno življenje dekanije vključuje tudi apostolat redovnikov in redovnic (kan. 673 – 682 ZCP) ter laikov (kan. 224 – 231 ZCP).
• Po škofovem naročilu ali pooblastilu izvršuje tudi posebne naloge, npr. birmovanje.

12. Dekanova upravna in administrativna služba:
• Dekan posreduje škofu prošnje župnikov za imenovanje ključarjev (škofovo imenovanje ključarja nato sopodpiše in izroči župniku), spreminjanje župnijskih meja in ustanavljanje novih župnij.
• Opravlja letne vizitacije v župnijah svoje dekanije in odda poročilo o njih škofu.
• Vodi evidenco o dajatvah župnij Škofijskemu ordinariatu, ki ga o tem obvešča.
• Hrani dekanijski pečat, vodi dekanijski opravilni zapisnik in skrbi za dekanijski arhiv. Ob izteku dekanske službe jih preda novemu dekanu, kar se zapiše v Predajnem in prevzemnem zapisniku.
• Po škofovem naročilu umešča nove župnike in o tem sestavi zapisnik v dveh izvodih – enega pošlje na Škofijski ordinariat, drugega pa shrani v dekanijskem arhivu.
• S soglasjem župnikov lahko vodi pogreb laiških sodelavcev v župnijah svoje dekanije.
• Po škofovem naročilu lahko vodi pogrebe staršev duhovnikov.
• Ob premestitvi župnika po škofovih navodilih poskrbi za izročitev župnije nasledniku. Pred tem pridobi od Škofijske gospodarske uprave poročilo o finančnem stanju župnije. Predajni in prevzemni zapisnik se po predpisanem vzorcu sestavi v treh izvodih: za župnijski, dekanijski in škofijski arhiv. Vse tri izvode pošlje v potrditev na Škofijski ordinariat. V redovniških župnijah izroči župnijo nasledniku in sestavi zapisnik o tistih stvareh, ki so v teh župnijah predmet škofove vizitacije.
• Ob smrti župnika, ki je škofijski duhovnik, dekan obvesti škofa, zavaruje župnijsko premoženje in arhiv, loči župnikovo osebno premoženje od župnijskega, poišče župnikovo oporoko in pripravi vse za dostojen pogreb. Ob smrti drugih škofijskih duhovnikov obvesti škofa, poišče oporoko in pripravi pogreb. Pri vseh umrlih škofijskih duhovnikih na podlagi vpisov v intencijski knjigi oddeli od zapuščine pokojnega znesek mašnih darov za še neopravljene maše. Pri smrti župnikov redovnikov v redovniških župnijah zavaruje le tiste stvari, ki so predmet škofove vizitacije.

III. IMENOVANJE DEKANA

13. Dekana imenuje škof, ki se v skladu s kan. 553 § 2. ZCP pred tem po svoji presoji posvetuje z dekanijskimi duhovniki.

14. Škofovo posvetovanje z dekanijskimi duhovniki pred imenovanjem dekana izpelje Pastoralna služba po škofovih navodilih. Dekanov mandat traja 5 let, po izteku pa je lahko ponovno imenovan.

15. Služba dekana ni vezana na službo župnika določene župnije.

16. Dekanova služba preneha z iztekom mandata, z razrešitvijo, z odpovedjo, ki jo sprejme škof ali s premestitvijo v drugo dekanijo.

IV. DEKANOVI SODELAVCI

17. Prodekana imenuje škof, ki se pred tem posvetuje z dekanom in dekanijskimi duhovniki. Prodekan pomaga dekanu v vsem, kar mu ta poveri ali kar mu naroči škof.
Prodekan nadomešča dekana med njegovo boleznijo ali odsotnostjo, po njegovi smrti, razrešitvi, premestitvi v drugo dekanijo ali sprejetem odstopu.

18. Dekanijski duhovniki izberejo dekanijske referente za tri temeljna področja: oznanjevanje, bogoslužje in dobrodelnost; če presodijo, da je potrebno, lahko izberejo referente tudi za druga področja pastoralnega delovanja v dekaniji.

V. DODATNE DOLOČBE

19. Škof po svoji presoji sklicuje seje Zbora dekanov in prodekanov. Tajnik Zbora dekanov in prodekanov je generalni vikar, ki opravlja tudi letno vizitacijo župnij, katerih župniki so dekani in prodekani. Če generalni vikar opravlja tudi službo župnika in dekana, opravi letno vizitacijo njegove župnije škof.

20. Škof se vsako leto udeleži vsaj ene dekanijske rekolekcije v vsaki dekaniji.

škof Maksimilijan