Od 17. – 20. avgusta so pri Sv. Križu nad Belimi Vodami potekale duhovne vaje za mlade iz naše škofije. Ob šestih voditeljih se je zbralo 30 mladih, ki so izkustvo srečanja z Bogom najprej iskali ob skupnem izhodišču »(Za)hej, hitro splezaj dol!« (prim. Lk 19, 4).
Po uvodni dinamiki, ko so ob drevesnem metru ugotavljali, koliko je kdo visok in se imeli ob tem priložnost spoznati, je sledilo prvo osebno vprašanje: koliko in po čem sem velik (in ne le visok). Sledila je eksegeza odlomka, po njej pa večerna taizejska molitev. Ta je bila rdeča nit celotnih duhovnih vaj; ob taizejskem križu, svečkah, prepevanju taizejskih spevov, Božji besedi, tišini in prošnjah so se udeleženci napajali trikrat dnevno.
Bogati viri krepčanja duše so bili tudi dvakrat dnevni odlomki Božje besede. Voditelji so namreč v odlomku o Zaheju prepoznali pet vodilnih tematik: se želim srečati z Jezusom, moje ovire na poti do Njega, srečanje, spreobrnjenje in poklicanost pričevati. Za vsako tematiko so našli drug odlomek, ki je nagovoril še globje in širše. Mlade so tako dvakrat dnevno zbrali v skupnem prostoru, jih srečali z odlomkom, pripravili eksegezo in nato udeležence prepustili delovanju Božje besede – najbolj izkušena skupina (v glavnem študentje) je ob pripravljenih vprašanjih preživela uro v tišini; nekoliko manj izkušena skupina je ob pomoči voditeljev dobila nekaj usmeritev in nato delala v tišini (vsakič nekaj minut več); najmanj izkušena skupina pa je premišljevala naglas, v opori bližnjega in voditeljev. Vmes je bil seveda čas za druženje, odlično hrano, dobro voljo… Popoldne pred zadnjim večerom so voditelji pripravili spokorno bogoslužje, sledila je sv. spoved in nato večerna sv. maša. Po taizejski molitvi se je pričela nočna adoracija Najsvetejšega – vso noč so mladi prihajali v tihoti in bili z Njim. Da so trdno odločeni z Njim tudi ostati, so dokazali že zjutraj: četudi utrujeni, so dobre volje in odprtih srcih pristopili k sv. maši, ki je bila že ob 6. uri zjutraj (med daritvijo je vzšlo sonce).
Duhovne vaje so se zaključile po kosilu, pa ne kar tako. Kot je Zahej plezal na drevo, so prav vsi udeleženci k Sv. Križu prišli, da bi srečali Jezusa. Povzpeli so se nad svoje ovire na tej poti, se z Njim srečali in bili povabljeni k spreobrnjenju. Zdaj pa so splezali dol… Bog daj, da bi vse, kar so doživeli, ostalo v njih ter da bi mogli to podarjati tudi drugim.
Mojca Štruc