V nedeljo, 10. marca 2019, je minilo 76 let, odkar je bil v mariborskih nacističnih zaporih ustreljen duhovnik Izidor Završnik (1917-1943), ki je šel v smrt namesto mlajšega sojetnika. Tako je dobesedno uresničil Jezusovo vabilo: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo da življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13). Malo prej, 14. avgusta 1941, je podobno dejanje uresničil poljski duhovnik Maksimilijan Kolbe, ko je v taborišču Auschwitz šel v smrt namesto družinskega očeta. Poljaki so bili pridni in so poskrbeli, da je bl. papež Pavel VI. že leta 1971 duhovnika Maksimilijana Kolbeja priglasil k blaženim, sv. papež Janez Pavel II. pa ga je 10. oktobra 1982 proglasil k svetnikom.
   Slovenci smo tu nekoliko v zaostanku, zato smo zelo hvaležni Jožetu Kužniku, ki je že pred leti napisal posebne šmarnice »Kraljica mučencev«, (Maribor 2006) in pozneje še knjigo »Krščanski pričevalci 20. stoletja s področja mariborske metropolije«, (Maribor 2011), kjer je kratko predstavil duhovnike in laike, ki so v primežu nacizma, fašizma in komunizma dali svoja življenja za vero, dom in rod. Jože Kužnik je v soboto, 9. marca 2019, v Domu Sv. Jožef v Celju vodil tudi duhovno obnovo, posvečeno spominu na duhovnika Izidorja Završnika.
   Osrednje spominsko slavje je bilo v nedeljo, 10. marca 2019, v Završnikovi domači župniji na Gomilskem, kjer je bilo ob 10. uri slovesno somaševanje, ki ga je vodil upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je bil krajši kulturni program, ki so ga pripravili člani domačega cerkvenega pevskega zbora in člani Župnijskega pastoralnega sveta.
   Ko se ob obletnici smrti spominjamo našega pričevalca, duhovnika-mučenca Izidorja Završnika, mislimo seveda in v našo molitev vključujemo tudi vse druge svetniške kandidate, ki jih imamo kar 10 v celjski škofiji in še veliko več v Cerkvi v Sloveniji. Za vse je v teku postopek za beatifikacijo. Letos se še posebej hvaležno spominjamo bl. škofa Antona Martina Slomška ob 20-letnici njegove beatifikacije (19. 9. 1999 v Mariboru) in ob 160-letnici njegovega prihoda v Maribor (3. 6. 1859). To so znamenja časa, ki jih ne smemo spregledati (prim. Mt 16,3-4).

   dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof v pokoju