V ponedeljek, 23. junija 2025, je škof Maksimilijan sprejel župane in županje občin na ozemlju celjske škofije.

Naprej so se zbrali v celjski stolnici, kjer jih je pozdravil škof, osrednji nagovor pa je imel umetnik g. Marjan Drev. V kulturnem programu so sodelovali: kvartet trobil v sestavi David Špec, Aljoša Jurkošek, Aljaž Švent in Jani Šuligoj ter kvartet Korunštrajh v zasedbi Jerneja Srebernjak, Andreja Mohorič, Jasmina Špec in Jerica Žgeč.

Po uradnem delu je sledilo druženje na dvorišču stolnega župnišča.

Škofov uvodni pozdrav

»Spoštovani gostje, spoštovani župani, župani, podžupani, predstavniki občin, dragi župniki župnij, od koder prihajajo naši župani, dragi gostje, vsi, ki ste tukaj.

Res sem vesel, da smo se lahko zbrali ob tej priložnosti ob počastitvi našega državnega praznika dneva državnosti tukaj v naši celjski stolnici, ki na nek način predstavlja srce naše škofije. Prepričan sem, da se tudi vsi vi tukaj lahko počutite doma. Dobrodošli!

Moja prva želja na današnjem sprejemu je, da bi se vam zahvalil za delo, ki ga opravljate v svojih občinah, v svojih skupnostih v naši škofiji. Vaše delo je, kakor delo vseh javnih delavcev, velikokrat bolj izpostavljeno kritiki in presoji kakor pa besedi zahvale in hvaležnosti.

Hvaležen sem vam, ker se zavedam, da je vaše sodelovanje, vaša naklonjenost vsem občanom, za katere ste odgovorni, vaša pozitivna energija, vaša volja, da skrbite za napredek kraja, nekaj, kar je še posebej v kritičnih časih zelo pomembno. Zato se vam res zahvaljujem za vse vaše pogumne odločitve v dobro ljudi, vaših občanov in naših škofljanov.

Vem, da se zavedate, da vsi delamo za skupno dobo in da so tudi naša župnijska občestva po vaših občinah pomemben vitalen element vaše občine.

Zato se vam zahvaljujem za dobre odnose, ki jih negujete, za vso vašo naklonjenost in podporo, velikokrat zelo konkretno, da lahko naši duhovniki pa tudi verniki vršijo svoje poslanstvo. Nenazadnje skrbijo tudi za objekte, ki so gotovo pomemben element v vsaki občini, za nas pa imajo še poseben pomen.

Kot je bilo že rečeno, letos v Cerkvi obhajamo sveto leto. Zato vas bi na tem sprejemu želeli nagovoriti prav pri tej temi svetega leta. Nenazadnje ste prišli sem v stolnico, ki je ena izmed petih tako imenovanih svetoletnih cerkva v naši škofiji, ki so kraji posebnih srečanj v tem svetem letu.

Tema svetega leta je tema upanja – postanimo romarji upanja.

Verjamem, da smo si edini, da je to, za kar si moramo prizadevati in je naloga vseh nas, ki smo odgovorni za vodenje skupnosti in občestev prav to, da prebujamo upanje.

Da na nek način pomagamo prepoznavati znamenja upanja v naših življenjih, v naših občestvih, v naših skupnosti. V tem času nemira in vojn je to nelahka naloga.

Posebno pomemben element upanja je, da bi se bolj v živo zavedali svoje identitete in svojega izvora. Ko govorimo o izvoru, ki ga ima veren človek, je to zakrament svetega krsta, kjer stopimo v občestvo. Nismo samo organizacija, ampak želimo biti in vedno bolj živeti občestvo kot družina v medsebojni odgovornosti.

Ta proces, da bi Cerkev delovala in bila občestvo ne samo enakopravnih članov, ampak tudi članov z različnimi talenti in sposobnostmi, ki bi drug drugega spodbujali, da bi ti talenti prišli do izraza, se je zdaj v sodobnem času Cerkve začel leta 2021 s pozivom papeža Frančiška k t.i. sinodalni prenovi. 

Sinoda pomeni hodimo skupaj, živimo skupaj. Ta vidik je tudi v našem slovenskem prostoru zelo pomemben. Cerkev želi biti tisti integralni element, ki bi povezoval in dajal pozitivno identiteto vsakemu posamezniku, da bi res vsak čutil, da je poslan in poklican.

Eno izmed teh znamenj upanja je za nas sedaj menjava pontifikata. Kot veste, je bil v preteklem mesecu izvoljen nov papež, ki je z zelo zanimivimi poudarki pokazal, da želi nadaljevati pot sinodalne prenove, pot, kjer bo v ospredju naše sodelovanje in povezanost. Predstavil se je kot misijonarski papež z izkušnjo Latinske Amerike, kjer ljudje živijo v precej kritičnih razmerah, kot Američan pa pozna tudi dušo zahodnega sveta.

Eden izmed impulzov svetega leta, ki je dobil odmev tudi v naši škofiji in v slovenski Cerkvi, je misel znanega pisatelja Dostojevskega: Lepota bo odrešila svet. Da bi bili pozorni na to lepo, da bi poskušali ohranjati to lepo, da bi poskušali ljudi usmerjati v lepoto, ki jo imamo tako v naravi kakor v naših kulturnih in sakralnih objektih ter nenazadnje v lepih medsebojnih odnosih.

Zato bo v našem mestu v Celju avgusta letos gostovala svetoletna razstava o lepoti v Marijini cerkvi. Danes pa nam bo na to temo spregovoril naš gost, umetnik gospod Marjan Drev.«

Nagovor kiparja g. Marjana Dreva

Glavni govorec , umetnik g. Marjan Drev je spregovoril o pomenu umetnosti in njene vloge v sodobnem svetu. Izhajal je iz temeljne misli fizika Heisenberga, da ima človek v življenju dve možnosti: delati lepo ali koristno.

Umetnost je potrebna in ima pozitiven vpliv

Primer z Japonske kaže, da so otroci dosegali slabše rezultate pri matematiki, ker so imeli v šolah premalo likovne vzgoje. Po povečanju ur likovnega pouka so se rezultati izboljšali. Risanje namreč pomaga pri oblikovanju nevronskih povezav v možganih, ki ustvarjajo prostorske slike, ključne za abstraktno matematiko.

Francoski film Zboristi pa pokaže, kako glasba lahko preobrazi kaos. Ljudje, ki so bili glasbeno izobraženi skozi zborovsko petje, so danes cenjeni, ker znajo biti prisotni v skupnosti in se osredotočiti na precizne signale, kot so pogledi dirigenta.

Nadalje je opisal svoje začetke osebnega srečanja z umetnostjo. V mladosti je v Celju obiskoval tečaje likovnega pouka in se seznanil s staro kulturo in tradicijo, ki je bila prisotna v cerkvah. Njegovo prvo srečanje s slikarstvom je bilo povezano prav s cerkvami.

Med obiskovanjem gimnazije v Celju ga je pot vodila mimo spomenika Splavarja Borisa Kalina v mestnem parku, ki stoji tudi na Bledu. Močno so ga nagovorile tudi freske slovenskega slikarja Slavka Pengova na Bledu v cerkvi sv. Martina, ki niso bile tako znane kot njegova dela v slovenskem parlamentu. Omenil je tudi skulpture Zdenka Kalina, ki je bil njegov profesor kiparstva in je avtor, po njegovem mnenju, verjetno najlepšega slovenskega kipa Pastirčka, ki je zaščitni znak RTV.

Pojem Duha in lepote v umetnosti

Smo dediči evropske kulture, ki je skozi zgodovino ohranjala umetnost, umetniki pa so bili varuhi duha. Danes duh iz umetnosti izginja, kot tudi pojem lepega. Vsak umetnik ima o tem svoje mnenje, edini so si le v tem, da si niso v ničemer edini.

Kaj je duh in kaj je lepota? Duh umetnosti je po besedah g. Dreva manjši brat Svetega Duha. Svetega Duha ni mogoče zapakirati in ga nositi v žepu, ampak veje svobodno in je prisoten tam, kjer so za to pravi pogoji – pripravljenost posameznika, ponižnost in izbira težje poti, da bi prišel v stik s Svetim Duhom.

V umetnosti se Duh lovi v mreže, ki jih pravimo kompozicije. Duha ni mogoče naročiti po telefonu ali ga najti z umetno inteligenco.

G. Drev je omenil velikega Michelangela, ki ga glede umetnosti najbolj nagovarja. Sam se je podal v iskanje odgovorov tudi v znanosti in psihologiji (primeri strukture, ki se pojavljajo v vodi). Raziskovanje struktur v naravi nam pokaže, da rastline vsebujejo popoln red in Fibonaccijeva zaporedja, kar kaže na najbolj kompaktno in harmonično naravno ureditev. Japonci so na podlagi tega razvili mojstrstvo ikeban, oblikovanja majhnih dreves in japonskih vrtov. Pri nas se z rastlinami krasijo naši vrtovi, cerkve in domovi ter se podarjajo kot darila, kar kaže na njihovo vsesplošno prisotnost v naših življenjih.

Povezava z naravo, s Svetim Duhom in umetnikom kot prerokom

Sveti Duh je »Gospod, ki oživlja« in »govori po prerokih«. Postavlja se vprašanje, ali je umetnik lahko prerok. Odgovor je pritrdilen, če se umetnik za to pripravi in je pripravljen iti po težji poti, kar pomeni po etični poti.

Nagovor celjskega župana

Na koncu je zbrane nagovoril še celjski župan, g. Matija Kovač, ki se je v imenu vseh županj in županov škofu zahvalil za povabilo, za to lepo tradicijo, da se lahko ob prazniku dneva državnosti srečajo in tudi zazrejo vase, razmislijo in rečejo kakšno besedo. Vsekakor pa je po njegovih besedah to priložnost, ki krepi tudi naše medsebojne odnose.

Navezal se je na škofove besede, da je slogan letošnjega svetega leta romarji upanja. Tudi v lokalnih skupnostih se vse pogosteje sprašujemo, kako lahko s svojim delom prispevamo k temu, da bi bil svet lepši oziroma vse čim bolj podoben temu, kar si sami postavljamo kot ideal bivanja v skupnosti.

Tudi tisti, ki delujemo v lokalnih skupnostih bi lahko za svoje poslanstvo vzeli, da način komunikacije in vrednote, preko katerih delamo v skupnosti, poskušamo razširiti tudi izven naših okvirjev.

Župan je ob prihajajočem dnevu državnosti poudaril, da je potrebno, da se zamislimo o tem, v kakšni družbi in državi živimo. Slovenci smo po njegovih besedah lahko upravičeno ponosni, da živimo v državi, ki je mirna in svobodna, ki nam omogoča visoko raven kakovosti življenja. To ni naključje in izvira tudi iz tega, da so takrat v času osamosvojitve politiki znali postaviti jasno vizijo in usmeritev, se konkretno odločiti in zgraditi družbo, v kateri danes živimo.

Pri delu lokalnih skupnosti pogosto sprejemamo odločitve v pisarnah v različnih sejnih sobah. Te rešitve imajo pomemben vpliv na življenje naših občanov. Želel bi si, da pri teh odločitvah čim pogosteje najdemo tudi čas in priložnost za globok razmislek, za pogled onkraj vsakodnevnega.

Na koncu se je zahvalil za vse današnje razmisleke, povezane tudi z umetnostjo in lepoto. Tudi tega dela nam pogosto manjka.

»Vsem skupaj nam želim, da bi znali pri svojih odločitvah upoštevati tudi to, na kar smo ponosni, kar cenimo in kar družbo dela bogatejšo in lepšo. Hvala lepa in upam, da bo današnje srečanje kamen v mozaik našega dobrega sodelovanja v regiji.«

Fotografije: arhiv Škofije Celje