V Zagorju pri Pilštanju so 12. maja 2024, na 7. velikonočno nedeljo, obhajali tradicionalno romarsko zagorsko nedeljo. Letos je tja poromal tudi celjski škof Maksimilijan, ki je zbrane nagovoril.

Najprej jih je povabil, da se zazrejo v Marijino podobo na glavnem oltarju, in jih opozoril na Marijino povezanost s Svetim Duhom:

»Dva dogodka Marijinega življenja neločljivo povezujeta Marijo in Svetega Duha in predstavljata temeljne stebre naše vere: oznanjenje – Marijin »zgodi se« in molitev v binkoštni dvorani zadnje večerje – Marija s prestrašenimi apostoli moli in jih spodbuja k vztrajni veri in zaupanju v njenega Sina.«

Ta življenjska povezanost se odraža tudi v Zagorju, saj je najstarejši del današnje cerkve nekdanja kapela Sv. Duha (na južni strani) in morda iz te vsebine izhaja tudi časovna umeščenost zagorske nedelje med praznik vnebohoda in praznik binkošti.

Škof je v nadaljevanju poudaril, da je bila binkoštna dvorana isti prostor, kjer se je zgodila zadnja večerja velikega četrtka, ko je »Jezus učencem zagotovil svojo trajno navzočnost in molil za njih. Obljubil jim je dvoje: svojega Duha! (svojo ljubezen, bližino, podporo, modrost, besede, nasvet; in MOČ, ki je na dosegu roke – samo stegniti se je potrebno – samo želeti si je treba, samo prositi – in mu dati prostor: čas, pozornost, bližino, molitev, dobro delo …). Svojo molitev – za njih je molil k Očetu! Jezus moli za nas!«

Ko je škof razlagal Jezusovo molitev, je povabil navzoče, naj nosijo v svoji zavesti, da jih Bog kliče po imenu, ki pomeni osebni odnos, zavezo, obljubo in enkratnost. Povabil jih je, naj visoko cenijo Besedo, zapisano v Svetem pismu, in naj je ne pozabijo brati, poslušati in premišljevati. Škof je spomnil zbrane, da so poslani v svet kot Jezusove priče, kot priče njegovega vstajenja, zmage nad zlom. »Svet potrebuje take ljudi! Jezus potrebuje vas – svoje učence!«

Fotografije: Emilija Sterlek