V ponedeljek, 13. oktobra 2025 zjutraj, smo se odpravili na svetoletno romanje na kraje prvih krščanskih cerkva v Turčiji. Dva škofa, celjski in murskosoboški, 20 duhovnikov pretežno iz celjske, nekaj pa tudi iz ljubljanske in novomeške škofije, 22 laikov ter vodička Ajda iz agencije Oskar.

Na romanju nam je škof Maksimilijan odstiral Božjo besedo iz Knjige razodetja ter Pavlovih pisem Efežanom in Kološanom. Pri jutranji in večerni molitvi nas je Vili Lovše učil moliti: prepoznavati svoje misli in čustva, jih razločevati in izročati Gospodu ter biti z Njim. Ob večernih katehezah nam je škof Janez prebujal upanje: kaj je upanje, kaj so naša lažna upanja, od kod izvira naše upanje.

Pri vsakodnevnih svetih mašah nas je Gospod zbiral v občestvo bratov in sester, ki smo skupaj hodili, molili, peli, pomagali drug drugemu in gradili Kristusovo telo.

Prvi dan smo se po pristanku v Istanbulu odpravili v Iznik, starodavno Nicejo, kjer je leta 325 potekal Nicejski koncil. V letošnjem svetem letu namreč obhajamo 1700. letnico tega koncila, katerega sad danes molimo v veroizpovedi, da je Sin rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Očetom.

Drugi dan smo obiskali Pergamon, kamor je apostol Janez pisal majhni skupnosti, ki se je soočala s prečiščevanjem svoje vere v poganskem svetu. Moč za to življenje je v preprostem kruhu evharistije in v novi eksistenci Božjega otroštva, ki nam je vsem dana s krstom.

Tretji dan smo se iz Pergamona odpravili v antično mesto Sard, ki je bilo v času, ko jim je pisal apostol Janez, zelo bogato mesto s kovnico denarja. Apostol je cerkev spomnil na najlepšo belino, ki je lepša in gotovejša kot vse zlato in brokat tega mesta – to je moč krsta, v katerem jim je bilo dano novo belo oblačilo.

Popoldne smo si ogledali še antični Hierapolis, ki je bil nekdaj mogočno rimsko in bizantinsko mesto ter molili na grobu apostola Filipa.

Četrti dan smo se iz Pamukal odpravili v Laodikejo, kamor je krščanstvo prinesel apostol Pavel. Iz rimskega ujetništva je ok. l. 60 pisal cerkvam v Kolosah, Laodikeji in Hierapolisu. Apostol Janez je cerkve tukaj nagovarjal okoli 30 let kasneje, ko so se že soočali z mlačnostjo in mišljenjem sveta. Ob začetku preganjanj kristjanov so male skupnosti gledale, kako njihovi voditelji odhajajo mučeniške smrti, kar je bil prelom za življenje teh skupnosti. Obiskali smo še kraj Kolose, kjer ostanki prvih skupnosti ostajajo zakopani pod zemljo kot pšenično zrno, ki čaka, da vzkali.

Popoldne smo v kraju Selčuk obiskali ostanke bazilike apostola Janeza, kjer naj bi bil ta ljubljeni učenec pokopan.

Peti dan smo se zjutraj odpeljali do Meryemane, Marijine hiše nad Efezom, ki je še danes zelo obiskan romarski kraj. Škof Janez je v pridigi na tem kraju poudaril, da Marija je našla, ker je iskala in ker je bilo njeno srce odprto. Spodbudil nas je, da bi tudi mi v vsakdanu prepoznavali znamenja Božje govorice vsakemu izmed nas.

Popoldne smo si ogledali antični Efez, kamor je iz Korinta priplul apostol Pavel z zakoncema Prisko in Akvilo. V tem mestu je doživel upor množice, ki je častila boginjo Artemido Efeško in ga želela linčati.

Spoznali smo zgodovino prvih koncilov, kjer so cerkveni očetje branili in obranili krščanski nauk. L. 431 je tu potekal efeški koncil, kjer so potrdili, da je Marija Božja mati (gr. Theotókos).

Šesti dan smo prispeli v večmilijonski Izmir in obiskali tamkajšnjega nadškofa Martina Kmetca. Cerkev tu je edina iz Knjige razodetja, ki je ostala na tem kraju neprekinjeno vse do danes. Po maši v stolnici nam je predstavil današnje življenje njihove majhne skupnosti, cerkev sv. Polikarpa ter življenje tega mučenca. Popoldne smo si skupaj ogledali še ostanke antične Smirne.

Sedmi dan smo se po jutranji sveti maši na misijonsko nedeljo v cerkvi sv. Polikarpa v Izmirju poslovili od škofa Martina in se preko Istanbula in Benetk odpravili proti domu.

Kot popotnica nas spremlja zaključna beseda nadškofa Martina:

»Od vsega zapisanega v zgodovini krščanstva je najpomembnejše, da Božja beseda ostaja zapisana v naših srcih. Če se bomo vedno vračali k neskončni Božji ljubezni, se nam v življenju ni treba ničesar bati.«

Podrobnejši vsebinski povzetek katehez in nagovorov bo v prihodnjih dneh objavljen na naši spletni strani.

Fotografije: arhiv romarjev