Letos mineva 100 let od rojstva Izidorja Završnika (4. 4. 1907-10. 3. 1943), duhovnika naše škofije, ki je 10. marca leta 1943 v mariborskih zaporih dal življenje za mladoletnega jetnika Franca Žvana in ga zato po pravici lahko imenujemo slovenski Maksimilijan Kolbe. Naši bratje Poljaki so svojega pričevalca že leta 1971 »postavili na oltar«. Pri nas gre to, žal, nekoliko bolj počasi. Smo pa zelo hvaležni škofijskemu kanclerju msgr. Jožetu Kužniku, da nam je v knjigi »Krvave zvezde Starega piskra«, ki je leta 2007 izšla v Mariboru, popisal življenje in mučeniško smrt Izidorja Završnika, pa tudi Mihaela Grešaka in prof. Ferdinanda Potokarja, ki sta tudi izpila kelih trpljenja in mučeniške smrti. V teh dneh je izšlo »Zmagovito pričevanje«, še en dragocen prispevek o Izidorju Završniku, tokrat izpod peresa dr. Karla Gržana.
Sv. papež Janez Pavel II. v apostolskem pismu »V zarji 3. tisočletja« (čl. 37) ugotavlja, da se je Cerkev prvega tisočletja rodila iz krvi mučencev. Na koncu drugega in v začetku tretjega tisočletja Cerkev znova postaja Cerkev mučencev. Njihova imena se ne smejo pozabiti in izgubiti. Ne samo imena, tudi njihovo pričevanje je nadvse dragoceno. Zato hvalimo Gospoda, da nam je »njihovo življenje zgled, občestvo z njimi vir upanja in njihova priprošnja pomoč«.
Zato smo v nedeljo, 12. marca 2017, v župniji Gomilsko, kjer je živel Izidor Završnik, obhajali spominsko slavje ob 100-letnici njegovega rojstva. Ob 15h je bila molitev križevega pota, ob 16h pa slovesna sveta maša, ki jo je daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.
Naj bodo naše spominjanje, molitve in bogoslužje naši prispevki za beatifikacijo slovenskih mučencev, za duhovne poklice in za narodno spravo.