Ob prazniku Velike noči je bil škof Maksimilijan gost na Štajerskem valu.  V pogovoru je med drugim povedal:

O Veliki noči:

​Je krona leta, krona časa, ker se v  njej povezuje celota človeškega življenja.

Praznovanje se ne začne šele v nedeljo zjutraj ali v soboto zvečer, ampak je že od vsega začetka, že od judovske dobe, velik poudarek na pripravi na praznik. Hebrejska beseda za veliko noč je praznik prehoda: prehod iz suženjstva skozi preizkušnje puščave v novo obljubljeno deželo. To prehajanje se je vsako leto obhajalo kot prehod iz stanja suženjstva, v katerega tudi danes človek tako hitro pade v vsakdanjem življenju, v stanje osvobojenega in polnega življenja.

Krščansko praznovanje Velike noči spada v ta kontekst; na veliko noč se pripravljamo 40 dni. Kot je Jezus stopil v puščavo in bil soočen s skušnjavami, tudi mi začnemo s postnim časom, ko se vprašamo o treh temeljnih skušnjavah:

• Od/iz česa živim, kaj je moja hrana?
• Kakšni so moji odnosi do bližnjih?
• Kdo je moj Bog?

Temeljna skušnjava, ki je temeljni strah človeka, je strah pred končnostjo, strah pred smrtjo.

​Kakšno sporočilo ima Cerkev za prestrašenega sodobnega človeka?

Evangelij oznanja, da je življenje vredno že v tem, kar živimo tukaj in zdaj in ne samo v posmrtnem življenju, kot se je včasih žal preveč naslavljalo.

Temeljno sporočilo razodetja je, da bi se človeku odprlo zavedanje, da ima že na zemlji možnost živeti polno, osvobojeno in svobodno.

Osnovna človekova skušnjava je v tem, da misli, da mora sam poskrbeti zase. Vendar je v človeku vir in možnost Božjega življenja, da ni zaprt v svoj individualizem – logika življenja je, da bolj kot se odprem drugemu, bolj lahko v resnici živim. Osnovna Jezusova metafora je metafora pšeničnega zrna🌱: samo če se zrno odpre in umre, obrodi obilo sadu. Strah pred smrtjo je strah pred tem, da bi človek ostal izoliran, da bi ostal sam.

Želja po ljubezni je položena v človeka – ljubezen pa je podelitev, vključitev drugega.

Kakšna je naloga škofa?

Škof je pastir, ki je odgovoren za občestvo duhovnikov in vernikov. Njegova služba je služba učenja, vodenja in posvečevanja.

Edino poslanstvo Cerkve je biti sol zemlje in luč sveta; da daje okus življenju. Ko nimamo več vzvodov moči, ne kadrovsko, ne institucionalno, nam to pomaga, da lahko vidimo bistveno poslanstvo Cerkve.

Škof je spodbuda in spremstvo duhovnikom, ki niso imuni na individualizem in osamljenost, da bi lahko bili pričevalci tega, da je večja sreča v dajanju kot v prejemanju v našem individualnem svetu.

Vera je namreč življenjski odnos, kamor lahko vstopamo samo svobodno in z ljubeznijo.

Da bi živeli tako, da bi drugi videli, da smo srečni, saj le to privlači. Če Cerkev ne prinaša oznanila življenja, ne izpolni svojega poslanstva.

Cerkev ni sama sebi namen, mi smo tu zato, da pričujemo o ljudomilem Bogu, ki je prišel, da bi človeka osvobodil ječe individualizma in smrti.