Velikonočni prazniki, ki jih v teh dneh obhajamo, imajo svoje odrešenjsko sporočilo in vsebino, ki se ji lahko bližamo v nekakšnih koncentričnih krogih.
Nekateri ljudje se ustavijo le pri zunanjem krogu, ki obsega dragoceno narodno in duhovno izročilo velikonočnega praznovanja, ko je treba poskrbeti za praznično mizo, za velikonočna darila, za velikonočna jedila, dobre želje in voščila.
V drugi krog, če smemo tako reči, vstopamo, ko sodelujemo pri bogoslužju postnega časa in velikonočnega tridnevja, ki ponavzočuje zgodovinske dogodke, ki so se izvršili v Jezusovem času, pri zadnji večerji, na Kalvariji in v velikonočnem jutru. V središče velikonočnega praznovanja vstopimo pri obhajanju velikonočnih zakramentov, zlasti sv. spovedi in velikonočne svete maše, ki ponavzočuje skrivnost Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja. V moči tega srečanja s Kristusom, Križanim in od mrtvih Vstalim Gospodom se tudi mi »prerajamo v novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v resnični pravičnosti in svetosti« (prim Ef 4, 23.24) in se bližamo bistvu velikonočnega praznovanja.
Svet, v katerem živimo, se vedno globlje zapleta v verige zla in hudobije vseh vrst. Mediji nas dnevno preplavljajo z grozljivimi prizori o vojnah, nasilju in krivicah v današnjem svetu. Begunci v nečloveških razmerah čakajo in trkajo na naša vrata. Pa tudi na domačem dvorišču še zdaleč ni vse tako kot naj bi bilo. Ljudje se upravičeno vprašujejo, kam vse to vodi, kje je rešitev?
Bojim se, da mi ne boste verjeli, če rečem, da je rešitev, da je luč, ki vodi k rešitvi teh problemov. Ta luč je prišla na svet pred 2000 leti. Ta luč je Jezus Kristus, je njegov evangelij, je njegovo delo odrešenja.
Upravičeno boste rekli: če je ta luč, če je ta rešitev, zakaj je potem še vedno toliko teme, zla in hudobije v današnjem svetu? Na to vprašanje je odgovoril sam Jezus Kristus, ko je v razgovoru z Nikodemom dejal: Luč je prišla na svet. »Obsodba pa je v tem, da je na svet prišla luč, pa so ljudje bolj vzljubili temo, kakor luč, zakaj njih dela so bila hudobna« ( Jn 16, 19). Tu je problem, tu so težave, ko je premalo pripravljenosti, da bi vstopili v luč.
Letošnje velikonočno praznovanje bogati tudi duhovno dogajanje izrednega svetega leta, ki ga je razglasil papež Frančišek. To sveto leto je in želi biti zdravilo in pomoč Cerkve pri reševanju dramatičnih razmer v današnjem svetu. To zdravilo in pomoč je Božje usmiljenje, ki se nam je približalo in se nam razodeva v Jezusu Kristusu.
Zato stopimo v luč, ki je prišla na svet, bodimo usmiljeni, kakor je naš nebeški Oče usmiljen (prim. Lk 6,36), za srečne, vesele in blagoslovljene velikonočne praznike, ki vam jih želim iz vsega srca.
+Stanislav Lipovšek, celjski škof