Kristusovo vstajenje je praznik vseh praznikov – velika noč. Kristjani vstopamo v sveto velikonočno tridnevje, ki je jedro celotnega bogoslužnega leta. Obredi velikega četrtka in petka ter velikonočna vigilija nam pomagajo, da znova podoživimo skrivnost trpljenja, smrti in vstajenja našega Gospoda. V tej veri in povabilu k dejavni ljubezni si danes in te dni zaželimo: Veselo veliko noč.

Če bi skušal poimenovati s posameznimi besedami dogodke zadnjih dni velikega tedna, bi za veliki četrtek izbral za krizmeno mašo besedi obljuba in olje, za večerne obrede pa kruh in vino. Za veliki petek tema, za veliko soboto molk, za vigilijo luč, velikonočno jutro pa bi izrazil z besedo veselje.
Evangeliji pripovedujejo, da sta prišli Marija Magdalena in druga Marija pogledat grob, kamor so Jezusa položili po njegovi smrti, in sta od angela slišali pretresljivo vest o njegovem vstajenju. Hitro sta torej zapustili grob in »s strahom ter velikim veseljem«, kakor omenja evangelist, stekli, da bi sporočili učencem veselo novico. Jezus pa jima je prišel naproti in rekel: »Pozdravljeni!« (Mt 28,8–9) Ponudi jima veselje odrešenja: Kristus živi, je Tisti, ki je premagal zlo, greh in smrt. On je navzoč sredi med nami kot Vstali, »vse dni do konca sveta« (Mt 28,20). Zlo nima zadnje besede o našem življenju. Vera v Kristusa Odrešenika nam pravi, da Božja ljubezen zmaguje.

V tej veri in povabilu k dejavni ljubezni si danes in te dni zaželimo: Veselo veliko noč.

Rok Metličar
škofijski upravitelj