Hvaležen vidi dlje in globlje: Glejte, nekaj novega storim, zdaj klije, mar ne opazite? (Iz 43,19) 

V jeseni nas ne samo narava, ampak tudi Božja beseda nagovarja k hvaležnosti. Hvaležnost je drža, ki predstavlja človekovo duhovno hrbtenico, tako pri tistem, ki Boga pozna, kot pri onem, ki ga ne pozna. Je odraz osnovne človeške modrosti in ponižnosti, ki pa tako pri vernem kot nevernem nista sami po sebi umevni. Glavna naloga prerokov in navdihnjene Božje besede je zato najprej učiti človeka brati čas in zgodovino ter odkrivati v njej navzočnost Božjega delovanja ter prepoznavati načine, kako Bog deluje skozi zgodovino. Hvaležnost nam odpira oči, da vidimo globlje, da vidimo preko stvari in dogodkov in se ne ustavimo zgolj pri videzu. Evangeljska pripoved o ozdravljenju desetih gobavcev (Lk 17,11-19) nam pokaže, da vodi pot od ozdravljenja k odrešenju, to je k polnemu življenju, prav preko hvaležnosti. Deset gobavcev je bilo ozdravljenih, samo eden pa se je vrnil, da bi se srečal z Njim, ki mu je podaril  novo življenje. Hvaležnost mu je odprla srce in ga je pognala na pot, da ni obsedel pri sebi in svojem zdravju, ampak je sprejel Drugega in spoznal sebe kot ljubljenega in osvobojenega.

Dragi bratje duhovniki, hvaležnost je dragocen gradnik tudi našega duhovniškega in cerkvenega občestva. Vsi namreč živimo od daru, ki ga prejemamo, zato je prav, da jo zavestno gojimo. »Kaj imaš, česar bi ne prejel? Če pa si prejel, kaj bi se ponašal, kakor bi ne prejel?« (1 Kor 4,6). Če se zavedamo osebne obdarjenosti in hkrati odvisnosti drug od drugega, bomo lažje gradili bratsko občestvo, ki drug drugega podpira, spodbuja in si odpušča. Na tak način najmočneje pričujemo za Cerkev, ki želi biti v svetu kal sprave in Božjega – odrešenega življenja. Povabim vas, da ob zahvalni nedelji izkažete iskreno hvaležnost svojemu župnijskemu občestvu, s katerim ste skupaj na poti, svojim sodelavcem, tudi tistim manj vidnim in onim bolj težkim. Tudi sam vam izrekam iskreno zahvalo za vaše duhovniško delo in pričevanje. Gospod, ki pozna vaša srca, naj vam nakloni mir in tolažbo. Predvsem pa naj v vas okrepi dar hvaležnosti, ki iz sodelavcev naredi brate, iz najemnikov pa sinove. Morda je lahko tudi zahvalna nedelja lepa priložnost, da sebe in svoje občestvo navdušimo za skupno sinodalno vizijo škofijskega občestva, da bi se v Svetem Duhu prepoznavali in oblikovali kot dejavni in sočutni člani občestev, kot misijonarski učenci in voditelji.