Spoštovani navzoči bratje škofje, bratje duhovniki, diakoni in redovniki, sestre redovnice, spoštovani apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Jean-Marie Speich, spoštovani visoki gostje, dragi bratje in sestre, dragi prijatelji,

Oče, poveličaj svoje ime! (Jn 12,28a)
To prošnjo svojemu Očetu je Jezus izrekel v tednu pred veliko nočjo, ko so ga v templju iskali Grki, da bi ga videli in slišali. Pričakovali so, da se jim bo razodel kot učitelj resnice z modrimi duhovnimi besedami, Jezus pa prepozna, da je nastopila ura, ko bo moral razodeti Očetovo ljubezen do konca, do slehernega človeka, do zadnjega grešnika.
Izreče besede, ki povzamejo ves evangelij in razkrijejo način delovanja novega življenja: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo; če pa umre, obrodi obilo sadu« (v. 24)
Življenje je lahko rodovitno in izpolnjeno samo, če se daruje, če gre iz sebe in preko sebe, če se odpre k drugemu; če se osvobodi strahu zase, če lahko sprejme drugega kot brata in sestro.
Oče, poveličaj svoje ime!
Jezusovo temeljno poslanstvo je bilo, da pritegne človeka nazaj v občestvo z Bogom, da razodene Boga kot Očeta vseh ljudi, da podeli slehernemu dostojanstvo Božjega otroka. »Vsem, ki so Besedo sprejeli, je ta dala moč, da postanejo Božji otroci« (Jn 1,12)
Oče, poveličaj svoje ime!
To molitev mi je Gospod položil v srce, ko me je pred meseci gospod nuncij obvestil o papeževi odločitvi, da me imenuje za celjskega škofa. Razumel sem, da bo moja glavna naloga, da pričujem o Očetovi ljubezni do sveta in o Sinovemu sprejetju človeškega življenja, ki želi človeka vrniti v Očetovo naročje. To poslanstvo hvaležno sprejemam, čeprav hkrati še vedno trepetam pred usodo pšeničnega zrna.
Da sem ta klic lahko sprejel, se moram najprej zahvaliti Cerkvi – živemu Kristusovemu Telesu, v katerega občestvo sem bil sprejet s krstom po veri svojih staršev. V Cerkvi sem izkušal moč vere, ki premika gore, ki iz prepirov rojeva spravo, iz samote posameznika prijateljstvo, iz prevare greha odpuščanje, iz brezsmiselnosti trpljenja moč darovanja. Rad bi se zahvali vsem, ki sem jih srečal v Cerkvi in po Cerkvi in ki so vtisnili vame pečat svobodnega Božjega otroštva, ki ga lahko danes polagam na oltar mojega škofovskega poslanstva. Vsi danes tukaj navzoči ste predstavniki te žive Cerkve in hvaležen sem vam za vašo navzočnost.
Posebej se želim zavaliti papežu Frančišku, ki me je imel za vrednega, da mi podari svoje zaupanje, da bom lahko skupaj z njim današnjemu svetu pričeval za novo življenje, ki nam je v Sinu že podarjeno. Njegov zgled življenjske vere in zaupanja v Besedo, ki po Svetem Duhu prepoznava in oznanja resnico, mi daje pogum in veselje.

Hvala nadškofu Jean-Mariu, po katerem sem danes prejel dar škofovskega posvečenja, hvala za njegovo bližino, podporo in zaupanje. Hvala vsem škofom soposvečevalcem, ki so me po polaganju rok sprejeli v apostolsko nasledstvo.

Praznik Svete Trojice
Hvaležen sem, da sem sprejel škofovsko posvečenje na praznik Svete Trojice, ki je izvor, vsebina in življenja naše vere in zato tudi temeljni program in vizija škofove službe. Želel bi biti orodje občestva, ki ga Sveta Trojica razodeva in ustvarja. Pot do tega pa razkriva Jezusovo naročilo učencem v današnjem evangeliju: »Pojdite in naredite vse narode za učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal!« (Mt 28,19-20).
Tri naročila predstavljajo tri temeljne korake na tej poti:
1. Naredite vse narode za učence: Cerkve je poslana k vsem narodom; vsak človek je poklican k odrešenju, k življenju v občestvu z Bogom, vsak je poklican v odnos, v dostojanstvo poklica učenca.
2. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha: Cerkev ne oznanja v svojem imenu, ampak v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha; ne podarja svoje svetosti, ampak le deli vodo življenja, ki teče iz prebodene Sinove strani.
3. Šele na tretjem mestu je naročilo: učite jih izpolnjevat vse, kar koli sem vam zapovedal. Sprejetje nauka je le posledica novega življenja in Božje milosti, ki je podeljena po krstu. Učiti ni mogoče samo z besedo; novo življenje nam je že darovano in ga lahko človek samo svobodno sprejme; svobodno pa ga lahko sprejmemo samo po ljubezni, v Svetem Duhu.

Dragi duhovniki, želel bi vam biti v pomoč, da boste lahko rodovitno živeli to temeljno poslanstvo v službi novega življenja, ki vam je bilo podarjeno po polaganju škofovih rok. Rad bi skupaj z vami klical Svetega Duha, ki želi po nas rojevati sadove Božjega življenja v našem narodu. Skupaj bomo iskali njegova znamenja in poti, po katerih bo lahko Očetova ljubezen dosegla njegovo ljudstvo. Kot bratje bomo drug drugega spodbujali v vsakdanjem prinašanju svojega daru na oltar našega edinega Velikega duhovnika. Verjamem, da bomo v Njem postajali živo občestvo, ki bo vredno, da mu Gospod zaupa novih učencev in oznanjevalcev.

Dragi verniki, po svojem apostolskem poslanstvu vam želim biti v pomoč, ko boste razločevali in živeli darove novega življenja, ki se v vas utrjujejo po zakramentih. Prosim vas, pomagajte duhovnikom, da se bodo lahko popolnoma predali v službo teh svetih znamenj, ki so najdragocenejši dar Cerkve svetu. Na ta način bo lahko nebeški Oče tudi danes med nami, v naši celjski škofiji in v vsej Cerkvi na Slovenskem, poveličal svoje ime in se razodeval kot ljubeči Oče, ki varuje družino svojih otrok in želi slehernemu podariti polnost svobodnega življenja. AMEN.

Maksimilijan Matjaž, celjski škof

Gornji Grad, na nedeljo Svete Trojice, 30. maj 2021