Uvod v sinodo
Sinodalno zasedanje se je začelo z dvodnevnim duhovnim odmikom 30.9.-1.10.2024, ki sta ga z duhovnimi nagovorili vodila dominikanec Timothy Radcliffe in benediktinka sestra Ignazia Angelini.
Generalni tajnik sinode, kardinal Grech je zbrane na začetku povabil:
Sinodalno zasedanje je »sveti kraj« srečanja z Gospodom, ki je navzoč tam, kjer »sta dva ali so trije« zbrani v njegovem imenu (prim. Mt 18,20). Ali bomo vstopili v to perspektivo molitve, vere, srečanja z Bogom, ali pa ne bomo prevzeli pristnega sinodalnega sloga, ne bomo doživeli izkušnje sinodalnosti. Sinoda mora biti molitev, liturgija, v kateri glavni akterji nismo mi, ampak Sveti Duh.
Fotografije: ©synod.va/Lagarica
Dnevi duhovnega odmika so se zaključili v torek zvečer s spokorno vigilijo, kjer je sedem kardinalov izreklo sedem grehov Cerkve in družbe, za katere so skupaj prosili odpuščanja: greh zoper mir, greh proti stvarstvu, proti domorodnemu prebivalstvu, proti migrantom, greh zlorabe, greh proti ženskam, družini, mladim, greh proti revščini, greh proti sinodalnosti / pomanjkanju poslušanja, občestva in sodelovanja vseh. Svoja pričevanja so podali žrtev zlorabe s strani duhovnika, begunka, ki je preživela brodolom, in redovnica iz Sirije, ki živi sredi vojnega nasilja.
Papež Frančišek je v svojem nagovoru med drugim dejal:
Le z zdravljenjem bolnih odnosov lahko postanemo sinodalna Cerkev. Kako naj bomo verodostojni v svojem poslanstvu, če ne priznamo svojih napak in se ne potrudimo zaceliti ran, ki smo jih povzročili s svojimi grehi?
Škof Maksimilijan je za Radio Ognjišče povedal, da je bilo bogoslužje res pretresljivo in tudi precej nenavadno. V središču je bilo namreč prav to: da želi Cerkev, da želimo vsi verni, vsi navzoči najprej prositi Boga odpuščanja vseh svojih grehov. Posebej še grehov, ki jih je Cerkev storila v preteklosti, ki se jih zaveda, ki jih pred usmiljenim Bogom izreka in prosi odpuščanja.
Prvi teden
V sredo, 2.10.2024 se je s slovesno sveto mašo na Trgu sv. Petra sinodalno zasedanje uradno odprlo.
Papež Frančišek je v pridigi dejal, da ko Cerkev nadaljuje sinodalno pot, Gospod v naše roke polaga zgodovino, sanje in upanje človeštva. Povabil je, naj si prizadevamo razumeti pot, ki jo moramo prehoditi, da bi dosegli cilj, ki ga Gospod želi za nas. Da bi odstranili ovire za harmonijo, h kateri nas kliče Sveti Duh, moramo biti odprti za prispevke vseh, da bi slišali Božji glas. Povabil je k odprtosti srca, k podarjanju drug drugemu, da bi res postali dom in zatočišče za druge, kjer se bo vsak čutil svobodnega izraziti svoje, ko bo ob sebi zaznal prijatelje, ki ga imajo radi, ga spoštujejo in cenijo njegov prispevek.
Fotografije: ©synod.va/Lagarica
Sinodalno zasedanje se v tednih, ki sledijo, nadaljuje s pogovori za sinodalnimi omizji o temah iz delovnega dokumenta Instrumentum laboris, kot je navedeno v programu po dnevih.
Papež je v uvodnem pozdravu poudaril povezanost Cerkve kot enega Božjega ljudstva:
»Sinodalni proces je tudi proces učenja, v katerem se Cerkev uči bolje spoznati sama sebe in ugotoviti oblike pastoralnega delovanja, ki bi bile bolj primerne za poslanstvo, ki ji ga Gospod zaupa. Ta proces učenja vključuje tudi oblike opravljanja službe pastirjev, zlasti škofov.
Ko sem se odločil, da kot polnopravne člane te XVI. skupščine skličem tudi precejšnje število laikov in posvečenih oseb (moških in žensk), diakonov in duhovnikov ter dodatno razvil, kar je bilo deloma predvideno že za predhodne skupščine, sem to storil v skladu z razumevanjem izvrševanja škofovske službe, kakor je to izrazil 2. vatikanski koncil.
Škof, vidno počelo in temelj edinosti delne Cerkve, ne more živeti svoje službe drugače, kot v Božjem ljudstvu, z Božjim ljudstvom, tako da hodi pred njim, da je v njegovi sredi, in da hodi za delom Božjega ljudstva, ki mu je zaupano.
To vključujoče razumevanje škofovske službe zahteva, da se pokaže in naredi prepoznavno ob izogibanju dvema nevarnostima:
prva je abstraktnost, ki pozabi rodovitno konkretnost krajev in odnosov ter vrednoto vsakega človeka; druga nevarnost pa je razbiti občestvo z zoperstavljanjem hierarhije in vernih laikov. Seveda ne gre za nadomestitev enih z drugimi, ki so navdušeni nad krikom: Sedaj smo mi na vrsti! Ne, to ne gre: »sedaj smo mi laiki na vrsti, »sedaj smo mi duhovniki na vrsti«, ne, to ne gre.
Pač pa se od nas zahteva, da se skupaj vadimo v simfonični umetnosti, v skladbi, ki vse združuje v službi Božjega usmiljenja, v skladu z različnimi službami in karizmami, škofova naloga pa je, da jih prepoznava in pospešuje.«
Tudi dunajski kardinal Christoph Schönborn je ob začetku sinode poudaril pomen vključevanja:
Fotografije: ©synod.va/Lagarica
Delovni dokument Instrumentum laboris, ki ga na zasedanju obravnavajo, je razdeljen na 4 dele, ki predstavljajo tudi 4 module sinodalnih pogovorov na zasedanju:
TEMELJI, ODNOSI, POTI in KRAJI.
V prvem delovnem tednu, ki se je končal v soboto, 5.10.2024, so obravnavali poglavje Temelji.
V nedeljo, 6.10. so udeleženci v baziliki Marije Snežne skupaj s papežem Frančiškom molili rožni venec za mir na svetu. Papež se je v molitvi za mir obrnil k Mariji:
O, Marija, naša Mati, ponovno smo tukaj pred teboj. Ti poznaš bolečine in napore, ki v tej uri težijo naše srce. K tebi dvigujemo pogled, potapljamo se v tvoje oči in se izročamo tvojemu srcu.
Mati, usmeri svoj materinski pogled na človeško družino, ki je izgubila veselje miru in občutek za bratstvo. Mati, posreduj za naš svet, ki je v nevarnosti, da bi ohranjal življenje in zavračal vojno, poskrbel za trpeče, uboge, nezaščitene, bolne ter varuj naš skupni dom.
Fotografije: ©synod.va/Lagarica
Drugi teden
Drugi delovni teden se začenja s ponedeljkom 7.10.2024 ob poglavju Odnosi. Ta dan je tudi svetovni dan molitve in posta za mir, kakor ga je napovedal papež Frančišek na začetku zasedanja škofovske sinode.
V tem tednu sta potekala tudi dva od štirih teološko-pastoralnih forumov, ki so novost letošnje sinode. Foruma z naslovom Božje ljudstvo, subjekt poslanstva ter Vloga in avtoriteta škofa v sinodalni Cerkvi sta bila odprta za javnost in prenašana preko spleta.
Pomemben del sinodalnega zasedanja v Rimu so tudi srečevanja z udeleženci z vsega sveta.
Kardinal je v intervjuju Maroška Cerkev na sinodalni poti med drugim povedal:
Vesoljni Cerkvi želimo povedati, da je mogoče iz različnosti izkusiti občestvo in iz različnosti graditi edinost. Cilj in poslanstvo Cerkve ni agresija, temveč oznanjevanje in gradnja Božjega kraljestva v svetu. Kot je dejal papež Frančišek v rabatski katedrali leta 2019, ni težava biti majhen; težava bi bila biti nepomemben, biti sol, ki je izgubila okus evangelija, biti luč, ki nikogar več ne osvetljuje.
Tudi kardinal Schönborn ob opazovanju dogajanja na sinodalnem zasedanju vidi živahno pomlad Cerkve v Afriki in Aziji v primerjavi z Evropo.
»Kar me je najbolj navdušilo v tej sinodi, je tisto, kar papež Frančišek najbolj poudarja: Poslušanje drug drugega. Predvsem gre za to, da skupaj poslušamo, kam nas Bog vodi v tem dramatično spreminjajočem se svetu.
Vedno bolj razumem, kaj Frančišek želi s to sinodo. Zdaj ni čas za spektakularne reforme. Čas je, da skupaj prisluhnemo, kaj nam Bog želi povedati. In to je šola potrpežljivosti, šola pripravljenosti učiti se drug od drugega in tudi šola učenja izpuščanja iz rok.
Mi v Evropi moramo, tako Cerkev kot družba, marsikaj izpustiti iz rok: naše prioritete, naše prednostne naloge, tudi našo še vedno zelo veliko blaginjo, v primerjavi z drugimi deli sveta. Ta proces potrebuje čas. Zato je tako pomembna upočasnitev sinode. Ta druga faza sinode se mi zdi veliko bolj sinodalna kot prva.«
Drugi delovni teden se nadaljuje s pogovori v Duhu ob poglavju Poti iz delovnega dokumenta.
V petek, 11.10. ob 19:00 je na Trgu rimskih protomučencev (Piazza dei Protomartiri Romani) potekala ekumenska vigilija, ki jo je vodil papež Frančišek, skupaj s predstavniki različnih krščanskih cerkva. Na ta dan je bila tudi obletnica odprtja drugega vatikanskega koncila, 11. oktobra 1962, zato je bila molitev tudi zahvala Bogu za vse sadove ekumenizma, ki so se razvili v času koncila in po njem.
Med najpomembnejšimi sadovi sinode 2021-2024 je moč ekumenskega zagona. (Instrumentum laboris, 107)
Papež Frančišek je v nagovoru poudaril:
»Na tem kraju nas prvi rimski mučenci spominjajo, da danes na mnogih koncih sveta kristjani različnih izročil skupaj darujejo svoje življenje zaradi vere v Jezusa Kristusa in živijo ekumenizem krvi. Njihovo pričevanje je močnejše od vseh besed, saj enost prihaja iz Gospodovega križa.
Ta sinoda je priložnost, da se bolj potrudimo in premostimo zidove, ki še vedno obstajajo med nami. Osredotočimo se na skupno osnovo našega skupnega krsta, ki nas spodbuja, da bi postali Kristusovi učenci misijonarji s skupnim poslanstvom. Svet potrebuje skupno pričevanje, svet potrebuje, da smo zvesti svojemu skupnemu poslanstvu.«
Fotografije: Arhiv Škofije Celje
Fotografije: ©synod.va/Lagarica
Tretji teden
V tretjem tednu zasedanja delo po okroglih mizah poteka ob tretjem poglavju Instrumentum laboris, z naslovom KRAJI.
V sredo, 16. oktobra bo v vatikanski baziliki ob 16:00 skupna sveta maša, ob 18:00 pa dva teološko-pastoralna foruma z naslovom Vzajemni odnos med krajevno in vesoljno Cerkvijo in Izvrševanje Petrovega primata in škofovska sinoda.
Vsi ti dogodki bodo prenašani preko Vatikan media, kjer se lahko vsako jutro od 8:45 do 9:00 pridružite skupni jutranji molitvi v sinodalni dvorani.
Fotografije: ©synod.va/Lagarica
Ob začetku tretjega tedna se je iz Rima oglasil škof Maksimilijan, ki se je zahvalil za molitev in podporo ter povzel ključne teme, o katerih poteka sinoda o sinodalnosti.