V adventnem času imamo zato toliko lepih znamenj, da bi se sporočilo adventa in božiča dotaknilo našega srca. Simbol adventnega venca nam priča o tem, kar je Bog že storil za nas v našem življenju in v naši zgodovini.
Štiri sveče niso na vencu samo zato, ker so do božiča štirje tedni adventa, ampak ker nam na nek način lahko pričujejo o štirih vstopih Boga v naše življenje.
1. 🕯️ Bog je najprej vstopil v naše življenje s tem, ko je svet ustvaril. Zato je prav, je, da se pri prvi sveči spomnimo prav tega, da živimo v Božjem stvarstvu. To stvarstvo je živo, zato se moramo do njega vesti odgovorno, sicer s stvarstvom ne bomo živeli v spravi in slogi. To stvarstvo je Božje. Bog je stvarnik živega in neživega. Bog ustvarja tudi danes. Kljub vsem pesticidom, našim naporom, hranilom in gnojilom je vendarle njegov blagoslov in njegova beseda tista, ki ta svet ohranja v življenju.
2. 🕯️ Druga sveča nas bo spomnila na ta prelomni trenutek stvarstva, ki je učlovečenje. Bog nam ne govori samo po Pismih, po vizijah, po prerokbah, ampak nam je spregovoril po svojem Sinu s tem, ko je postal eden izmed nas. To skrivnost bomo slavili za božič. Skrivnost, da je Bog postal človek, je tista velika resnica, ki se je že zgodila enkrat za vselej, božič pa je samo spomin in zahvala za ta veliki dogodek, da je Bog med nami in v vsakem izmed nas, da je postal človek, da bi se mu lahko približali.
3.🕯️Tretja sveča nam govori o tem odločilnem dokončnem trenutku Božjega posega v naš svet, ko je Božji sin za nas umrl na križu in potem vstal ter s tem premagal še poslednjo bariero za človeka, ki je smrt. Ko boste na tretjo nedeljo, ko bomo že hrepeneli po božičnih pesmih, prižigali to svečo, se zahvalite Gospodu, da tudi danes ostaja zvest v naših boleznih, trpljenju in smrti, da je z nami vedno sočuten v vseh naših stiskah.
4.🕯️Zadnja, četrta sveča naj nas spominja na to resnico, da bo Božji sin ponovno prišel. Svet se ne bo končal tako, da bo nekdo pritisnil na gumb in bo atomska bomba izničila naš planet. Svet ni v oblasti nobenega samozvanega velikaša, ampak v oblasti Boga. Ta svet se bo končal takrat, ko se bo dopolnila Božja volja in ko se bo dopolnilo tudi poslanstvo, ki ga imamo ljudje na tem svetu. To trdno verujemo, zato s hvaležnostjo in z veseljem pričakujemo dokončni Božji prihod, ki ga bo izkusil vsak izmed nas, ko se bo z njim srečal iz obličja v obličje v svoji smrti.
Iz pridige škofa Maksimilijana v župniji Radmirje na 1. adventno nedeljo, 1.12.2024