Na koncu drugega dela XVI. rednega zasedanja škofovske sinode so udeleženci potrdili sklepni dokument. Papež Frančišek je takoj odobril njegovo objavo. To je bilo prvič, da se je papež po sinodi odpovedal svoji apostolski spodbudi, v kateri bi lahko dal lastne poudarke, in je za svojega sprejel kar sklepni dokument sinode.
Dokument, ki je sad triletnega sinodalnega procesa, je papež izročil Božjemu ljudstvu kot vodilo za poslanstvo Cerkve na vseh kontinentih in v različnih kulturnih kontekstih. Papež želi, da bi sinodalni proces s tem širokim pogledom tekel dalje.
Dokument nas okrepljeno vabi na sinodalno pot, skupno pot, občestveno pot, da bi res lahko zaživeli drug z drugim, drug ob drugem, da bi se zavedali, kdo nas kliče in predvsem, zakaj nas kliče. Da bi bili Cerkev v poslanstvu.
Dokument, ki ima toliko različnih delov, nam postavlja ogledalo in spodbudo. Prvi korak, pred katerim smo zdaj vsi, je, da bi poskušali to vizijo, ki je sad vesoljne Cerkve, vzeti za svojo in slišati, da v tem dokumentu Duh danes govori naši Cerkvi.
škof Maksimilijan
Dokument je trenutno na voljo v italijanskem in angleškem jeziku. Na spletni strani Generalnega tajništva sinode ga najdete tudi v nekaterih drugih jezikih. Pripravlja pa se tudi že slovenski prevod, ki bo kmalu objavljen.
Dokument je sestavljen iz petih poglavij:
Odlomek slovenskega prevoda Uvoda v dokument, točke 9 -12:
9. Sinodalni proces se ne konča z zaključkom sedanjega zasedanja škofovske sinode, ampak vključuje tudi fazo izvajanja. Kot člani skupščine čutimo, da je naša naloga, da se kot misijonarji sinodalnosti vključimo v njeno animacijo v skupnostih, iz katerih prihajamo. Vse krajevne Cerkve prosimo, naj nadaljujejo svojo vsakodnevno pot s sinodalno metodologijo posvetovanja in razločevanja, pri čemer naj opredelijo konkretne načine in poti formacije za uresničitev oprijemljivega sinodalnega spreobrnjenja v različnih cerkvenih stvarnostih (župnije, inštituti posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, združenja vernikov, škofije, škofovske konference, skupine cerkva itd).
Predvideti je treba tudi oceno napredka, doseženega na področju sinodalnosti, in soudeležbe vseh krščenih v življenju Cerkve. Predlagamo, da škofovske konference in sinode Cerkva sui iuris namenijo ljudi in sredstva za spremljanje poti rasti kot sinodalne Cerkve v poslanstvu in za vzdrževanje stikov z generalnim sekretariatom sinode (prim. EC 19, §§ 1 in 2). Prosimo ga, naj še naprej bdi nad sinodalno kakovostjo metode dela študijskih skupin.
10. V tem Sklepnem dokumentu, ki je bil svetemu očetu in Cerkvam ponujen kot sad XVI. generalne skupščine škofovske sinode, so zbrani vsi dosedanji koraki. V njem so zbrana nekatera pomembna soglasja, ki so se pojavila na prvem zasedanju, prispevki Cerkva iz obdobja med prvim in drugim zasedanjem ter tisto, kar je dozorelo med drugim zasedanjem, zlasti v pogovoru v Duhu.
11. Sklepni dokument izraža zavest, da je klic k poslanstvu hkrati klic k spreobrnjenju vsake posamezne Cerkve in celotne Cerkve v perspektivi, ki jo nakazuje apostolska spodbuda Evangelii gaudium (prim. št. 30). Besedilo ima pet delov.
V prvem z naslovom Srce sinodalnosti so predstavljeni teološki in duhovni temelji, ki osvetljujejo in hranijo to, kar sledi. Ponovno navaja skupno razumevanje sinodalnosti, ki je nastalo na prvem zasedanju, ter razvija njene duhovne in preroške perspektive. Spreobrnjenje čustev, podob in misli, ki naseljujejo naša srca, poteka skupaj s spreobrnjenjem pastoralnega in misijonarskega delovanja.
Drugi del z naslovom Skupaj v čolnu je posvečen spreobrnjenju odnosov, ki gradijo krščansko skupnost in oblikujejo poslanstvo v prepletanju poklicev, karizem in služb.
Tretji del z naslovom Vrzite mrežo opredeljuje tri prakse, ki so tesno povezane: cerkveno razločevanje, postopke odločanja ter kulturo preglednosti, dajanja obračuna in ovrednotenja. Tudi v zvezi z njimi smo pozvani, da začnemo pot »misijonskega preoblikovanje«, za katero je nujno potrebna prenova sodelujočih organov.
Četrti del z naslovom Bogat ribolov opisuje, kako je mogoče v novih oblikah gojiti izmenjavo darov in prepletanje vezi, ki nas združujejo v Cerkvi, v času, ko se izkušnja ukoreninjenosti v nekem kraju močno spreminja.
Temu sledi peti del z naslovom Tudi jaz vas pošiljam, ki nam omogoča pogled na prvi korak, ki ga je treba narediti: skrb za formacijo vseh članov Božjega ljudstva v misijonarski sinodalnosti.
12. Razvoj Sklepnega dokumenta usmerjajo evangeljske pripovedi o vstajenju. Tek h grobu v velikonočnem jutru, prikazovanje Vstalega v dvorani zadnje večerje in na obali jezera so navdihovali naše razločevanje in spodbujali naš dialog. Klicali smo Svetega Duha – velikonočni dar in ga prosili, naj nas nauči, kaj moramo storiti, in nam pokaže pot, po kateri naj gremo skupaj naprej. S tem dokumentom skupščina priznava in pričuje, da je sinodalnost kot konstitutivna razsežnost Cerkve že del izkušnje mnogih naših skupnosti. Hkrati predlaga poti, ki jim je treba slediti, prakse, ki jih je treba izvajati, in obzorja, ki jih je treba raziskati. Sveti oče, ki je sklical Cerkev na sinodo, bo Cerkvam, zaupanim pastoralni skrbi škofov, povedal, kako naj – podprte z upanjem, ki »ne razočara« (Rim 5,5) –, nadaljujejo svojo pot.
Fotografije: ©synod.va/Lagarica